ⓘ Biologija

Biologija

Biologíja ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere. Preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov, tako tistih, ki živijo danes, kot tistih, ki so živeli v davnini, in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin" biologija "v sodobnem smislu je prvi uporabil francoski znanstvenik Jean-Baptiste de Lamarck konec 18. stoletj ...

Celična biologija

Celična biologija je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic. Razvila se je v drugi polovici dvajsetega stoletja. Poleg različnih tipov svetlobnih mikroskopov se v celični biologiji uporabljajo tudi elektronski mikroskopi, molekulske in biokemijske metode ter mnoge druge sodobne metode. Nekateri celično biologijo imenujejo citologija, ki ima danes drug pomen.

Biologija človeka

Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek. Jasna meja med biologijo človeka in medicino ne obstaja, se pa raziskovalci s tega področja posvečajo bolj raziskavam na ravni populacij ali celotnega človeštva. Biologija človeka preučuje genetske razlike med populacijami, razlike med ljudmi, ki so posledica razlik v življenjskem okolju npr. barva kože, rast in razvoj človeka ter demografijo, z vidika človeške evolucije. Sorodna veda biologiji človeka je primatologija.

Morska biologija

Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih vodah. Tesno se povezuje z oceanografijo, vedo o morjih nasploh. Svetovni oceani so ogromen življenjski prostor - slana voda pokriva 71 % površine Zemlje z globino do 11 km in predstavlja skupno osnovo izjemno raznolikih habitatov, od bazenčkov na obali, ki jih polni bibavica, do odprtega morja, kjer so trdni predmeti prava redkost in predstavlja gladina edino ostro mejo. Človek lahko brez pomoči tehnologije prodre le v najplitvejšo pla ...

Varstvena biologija

Varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva. Ukvarja se z bogastvom in raznolikostjo življenja v najširšem pomenu. Kako je to bogastvo nastalo, kako je razporejeno po zemljski obli in kateri mehanizmi ga vzdržujejo, odgovarjajo že druge biološke znanosti. Cilj varstvene biologije je, da biodiverziteto ohrani in omogoči zagotoviti možnost za nadaljnje evolucijske spremembe.

Molekularna biologija

Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja. Področje molekularne biologije je zelo močno povezano in prepleteno z biokemijo, genetiko, genetsko tehnologijo, molekularno biotehnologijo in genskim inženirstvom.

Evolucijska biologija

Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času. Znanstvenik, ki se ukvarja z evolucijsko biologijo, je evolucijski biolog. Področje združuje mnogo drugih področij biologije, tako terenskih kot laboratorijskih in tudi izključno teoretskih; tako biolog, ki izhaja iz preučevanja določene skupine organizmov, npr. herpetolog, entomolog ali ornitolog, uporablja te organizme kot zgled za splošnejše pojave. Pomembno vlogo imajo paleontologi in geologi, katerih fosilna odkritja dajejo odgovore na vpr ...

Biology Letters

}} Biology Letters je znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdaja britanska Kraljeva družba oz. njena založba Royal Society Publishing. Namenjena je objavi krajših prispevkov o pomembnejših znanstvenih odkritjih z vseh podpodročij biologije; dolžina prispevkov je tako omejena na 2500 besed. Revija je sprva izhajala kot dodatek revije Proceedings of the Royal Society B, samostojna publikacija je od leta 2005. V začetku so izhajale štiri številke letno, od leta 2007 pa izhaja dvakrat na mesec. Trenutni glavni urednik je geobiolog David Beerling. Prispevki so uvrščeni v eno izmed nas ...

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Kakorkoli že, Wikipedijin sistem vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge sopomenke, a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte.

Vrsta (biologija)

Vŕsta je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Vrsta na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma recentnega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti. Čeprav so definicije vrste različne in je včasih težko ločiti med vrsto in podvrsto, so prave meje med vrstami v splošnem dovolj jasne. Zgled za vrsto sta na primer mehiški aksolotl Ambystoma mexicanum in okroglolistna rosika Drosera rotundifolia. Zgled skupin, ki niso vrste: sibirski tiger, ki je podvrs ...

BioBlitz

BioBlitz je prireditev, katere osrednji cilj je zbrati čim večje število znanstvenikov, terenskih biologov, ljubiteljev narave iz različnih javnih ustanov, nevladnih organizacij in posameznikov s čim več področij sistematske biologije, ki v 24 urah raziščejo biotsko pestrost izbranega manjšega območja ter svoje rezultate tudi javno predstavijo. S tem izboljšajo znanje o biotski pestrosti območja, hkrati pa ima tak dogodek običajno večjo medijsko odmevnost kot vsakdanje terensko delo sistematskih biologov, s čemer želijo prireditelji izboljšati zavedanje lokalne ter širše javnosti o pestros ...

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog. Pojmovanje biologije kot znanstvene in naravoslovne vede se je pojavilo šele v 19. stoletju, čeprav so se z njo ukvarjali že od samih začetkov, saj so bila njena spoznanja bistvena v tradicionalni medicini in preučevanju živalskih ter rastlinskih vrst, ki so živele skupaj s prvimi civilizacijami, še posebno pozornost pa so posvetili gospodarsko pomembnejšim vrstam. Med bolj poznane mejnike zagotovo spadajo ajurveda, egipčanska me ...

Življenje

Življênje je stanje, po katerem se organizmi razlikujejo od neorganskih teles, tj. ne-življenja in mrtvih organizmov. Kaže se z rastjo, ki jo omogoča presnova, razmnoževanjem in zmožnostjo prilagajanja na okolje s spremembami od znotraj. Fizikalna značilnost življenja je, da se hrani z negativno entropijo.

                                     

Razvojna biologija

Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo. Izvira iz embriologije. Sodobna razvojna biologija proučuje genetski nadzor rasti celice, delitve celice in" morfogenezo ", kar vodi do tkiv, organov in anatomije. Zelo sorodno področje evolucijske razvojne biologije se je v veliki meri razvilo v 1990. in predstavlja spoj odkritij molekularne razvojne biologije in evolucijske biologije, ki upošteva raznolikost oblik organizmov v smislu evolucije.

                                     

Farmacevtska biologija

Farmacevtska biologija je področje farmacije, ki se ukvarja z biološkimi osnovami farmacije, zlasti pridobivanjem zdravilnih učinkovin iz naravnih virov. Deli se na dve področji: farmacevtsko biotehnologijo, ki proučuje predvsem pridobivanje zdravilnih učinkovin z gojenjem gliv, živali, bakterij ter rastlinskih in živalskih celičnih kultur v bioreaktorjih. farmakognozijo, ki proučuje predvsem zdravilne rastline, in

                                     

Agar

Ágar je želatinska snov iz morskih alg. Pridobivajo ga zlasti iz alg rodov Gelidium in Gracilaria. Kemijsko ga sestavlja kompleksni ogljikov hidrat. V medicini se uporablja kot podlaga bakterioloških gojišč, medijev za imunodifuzijo in imunoelektroforezo, raznih emulzij in odvajal, v prehrani kot zgoščevalo, v vegetarijanski kuhinji lahko nadomešča želatino.

                                     

Sociobiologija

Biology, Ideology and Human Nature: Not In Our Genes, Richard Lewontin, Steven Rose, Leon Kamin, 1984 Sociobiology: The New Synthesis Sociobiologija - nova sinteza, E. O. Wilson, 1975 The Selfish Gene Sebični gen, Richard Dawkins, 1976 The Blank Slate: The Modern Denial of Human Nature, Steven Pinker, 2002