ⓘ Zgodovina

Zgodovina

Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je interdisciplinarna in humanistična družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča" videnje "v prihodnost. Pod pojmom zgodovinopisje razumemo proces" nastajanja "zgodovine, v katerem zgodovinarji z različnimi orodji in metodami na podla ...

Zgodovina Slovenije

Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes, čeprav se ime Slovenija v pomenu, ki je približno enak današnjemu, pojavi šele leta 1834 v knjigi ruskega zgodovinarja Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci, deset let kasneje pa še v pesmi Koseskega in se Slovenija kot politična enota prvič konstituira po letu 1945, kot samostojna država pa šele 1991.

Zgodovina čigunga

Zgodovina čigunga je zgodovina o vadbi čigunga, kitajski telesni in duševni vadbi, ki temelji na zaporedju določenih gibov oziroma drž, na meditaciji ter dihalnih tehnikah. Zgodovina čigunga se je pričela že pred več kot 4.000 leti in je povezana z jidžingom, tradicionalno kitajsko medicino, daoizmom, konfucionizmom, budizmom in s kitajskimi borilnimi veščinami.

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik. To področje zgodovine raziskuje tudi kulturne gospodarske in politične vplive znanstvenih odkritij. V splošnem verjamejo, da je sodobna matematična znanost nastopila z začetkom starogrškega pitagorejstva, čeprav bi bilo napak misliti, da je bila sodobna znanost grška iznajdba. Pri tem je bil grški vpliv na matematiko in znanstveno raziskovanje zapisan v večji meri kot prispevki drugih starodavnih civilizacij.

Zgodovina umetnosti

Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti. Umetnostna zgodovina pa je humanistična veda, ki z raziskovanjem okoliščin nastanka, vsebine in oblike pojasnjuje razvoj likovne umetnosti. Zgodovina umetnosti je tudi zgodovina katerihkoli vizualnih izdelkov, ki jih je izdelal človek in jih uporabljal za estetske ali komunikacijske namene, izražanje idej, čustev ali, na splošno, pogled na svet. Zgodovina umetnosti proučuje: arhitekturo, kipar ...

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije. V 20. stoletju Makedoncem uspe ustanovitev lastne politične in nacionalne enote.

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr. n. št., medtem ko se zgodovina današnje države na tem ozemlju začenja z dogodki in razmerami, ki so privedli do nastanka republike leta 1946 iz Kraljevine Italije, kot končni rezultat procesov, ki so trajali več stoletij. Zgodovina ljudstev, ki so v prejšnjih dobah živela na ozemlju današnje Italije in ki so v večji ali manjši meri izoblikovala kulturno dediščino Italijanov, se praviloma imenuje italska zgodovina.

Literarna zgodovina

Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede. Ukvarja se z literaturo v njenem časovnem in razvojnem zaporedju. Nacionalne literarne zgodovine skupaj z raziskovanjem jezika, v katerem je literatura napisana, tvorijo nacionalne filologije: kroatistiko, rusistiko, nemcistiko, anglistiko, italijanistiko., ki se naprej družijo v slavistiko ali slovansko filologijo, germanistiko, romanistiko, klasično filologijo. Slovenska literarna zgodovina skupaj s slovenskim jezikoslovjem tako dobi ime slovenistika. Pod slovenisti razumemo torej slovenske literarne zgodovinarje in slovenske jezikos ...

Zgodovina Francije

Glej tudi: Galija Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev, ki so bili Kelti. Rimljani so v 1. stoletju pr. n. št. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. Krščanstvo je prišlo v Galijo že v 2. in 3. stoletju n. št.

Zgodovina krščanstva na Slovenskem

Zgodovina krščanstva na Slovenskem obsega obdobje od konca 3. stoletja naprej, ko se je krščanstvo pojavilo na področju današnje Slovenije. Postopoma je ta religija pridobivala vse več privržencev, med drugim tudi zato, ker je eklekticistično vsrkavala starejše religiozne vzorce starih narodov, Etruščanov, Venetov, Keltov in jih ponujala v novi obliki. Iz rimskega sveta sta še najbolj močno vplivali dve starejši religiozni gibanji orfejizem in mitreizem, katerih oltarji so bili najdeni na več krajih v Sloveniji. Vstop orfejizma v krščanstvo je prepoznaven na stenski sliki – Kristus-Orfej v ...

Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi

Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna. Obdobje imenujemo tudi obdobje Metternichovega absolutizma in je pomembno vplivalo na kulturno, politično in gospodarsko življenje na ozemlju današnje Slovenije.

Bagno a Morbo

Bagno A Morbo je naselje v Italiji, v deželi Pisi, v pokrajini Тoskani. Po oceni iz 2011 je v zaselku živelo 29 prebivalcev. Naselje se nahaja na nadmorski višini 455 m.

Barbar

Barbari, je bil naziv v staro-grščini za vse ki so slabo ali niso nikakor govorili grško. Medtem so bili barbari za Rimljane bili neomikani in neizobraženi ljudje. Danes uporabljajo naziv barbar za osebo, ki se ne zna ali noče vklopiti v družbo in ima zelo necivilizirano, nekulturno in neomikano vedenje, tako imenovani "surovež". Podoben naziv kot je bil nekdaj barbari, je postal v poznejšem času Vandali. Že arijski Indijci so uporabljali sanskrtsko besedo barbarāh mn. ‚mucaroš‘ za opis naroda ki ni pripadal k njihovim. V grščini se prvič pojavlja kot izraz "tisti, ki govorijo barbarsko ba ...

Dekolonizacija

Dekolonizacija je odprava kolonializma, pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista. Večinoma se nanaša na proces razkroja velikih imperijev po drugi svetovni vojni, ki so bili ustanovljeni še pred prvo svetovno vojno po vsem svetu. Kakorkoli, pojem ni uporabljen le za dejansko geografsko odpravo kolonializma, temveč tudi za spremembo v miselnosti ljudstev na kolonialnih ozemljih, ki kolonialistov niso več videli v vsiljeni ideji, da so le-ti večvredni. Proces je v praksi prevzel več oblik, od nenasilnega upora do narodnoosvobodilnih b ...

Dežela

Slovenska beseda izhaja iz glagola" držati ", zaradi česar se je zgodnejša oblika glasila" držela ". Ta je še zabeležena pri nekaterih starejših prekmurskih piscih. S tem je pojem sopomenski s pojmom" država "in torej označuje držo, držanje skupaj in obstojnost. Glas" r "je izpadel podobno kot v drugih primerih nekaterih narečij in knjižnega jezika, na primer pri besedah češnja črešnja, čevo črevo, čevelj črevelj, čez črez. Drugi ustrezni pojmi za upravno ozemeljsko enoto z višjo stopnjo samostojnosti v sodobnih pravnih ureditvah so regija in kanton, na Madžarskem in Hrvaškem pa je ozemlje ...

Kulturni boj

Kultúrni bôj je obdobje v slovenski zgodovini s konca 19. stoletja, v 80. in 90. letih, ko je Rimsko-katoliška cerkev skušala prevzeti večji vpliv v kulturnem in političnem življenju. Dogajanje je bilo pod vplivom razmer v RKC po prvem vatikanskem koncilu leta 1870 in domačih razmer. Slovenski kulturni boj je bil tudi odsev dogajanj v drugih evropskih državah. Kulturkampf je bil zlasti hud v Kraljevini Prusiji, med" železnim kanclerjem "Bismarckom in RKC. Najbolj izpostavljena osebnost slovenskega kulturnega boja ob koncu 19. stoletja je bil duhovnik Anton Mahnič. V Sloveniji je doba kultu ...

Mrliški zbor

Mrliški zbor imenujemo rimski zbor, zborovanje ali sinodo, ki je 897 obsodila in kaznovala sicer navzočega, toda le kot mrliča, papeža Formoza.

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz. obravnavajo zgodovinsko pomembne gesla. Osnovni namen seznama je nadzorovanje sprememb.

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela. Izraz izhaja iz latinske besede duo, ki pomeni dva. Uporablja se v religioznem, filozofskem, psihološkem in redkeje v političnem smislu. Tipični primer dualizma v religiji je manihejstvo z dualizmom dveh svetovnozgodovinskih počel dobrega in zla, ki je radikaliziralo ločevanje med ničvrednim telesom in božansko dušo. V filozofiji je najbolj znani primer Descartesov dualizem substanc na telesno res extensa in na miselno substanco res cogitans. V psihologiji je dualizem prisoten glede kon ...

Starodobnik

Starodobnik ali oldtimer je starejše dobro ohranjeno vozilo. Status starodobnika podeli vozilu na podlagi dokumentov nacionalne zveze homologacijski organ. Podeli se lahko vozilu, ki je starejše od 30 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko, in ki zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ni namenjeno vsakodnevni uporabi. Status starodobnega vozila, torej vpis v prometno dovoljenje, lahko dobi samo vozilo, ki je že staro vsaj 30 let. Starodobna vozila v Sloveniji" pokrivata "dve zvezi SVAMZ - Slovenska veteranska ...

Vstaja polabskih Slovanov leta 983

Vstaja polabskih Slovanov leta 983 je bila vstaja Polabskih Slovanov, v glavnem Obodritov, Ljutičev, ki so živeli vzhodno od reke Labe v današnji severovzhodni Nemčiji. Vstaja je bila uperjena proti pokristjanjevanju in germanizaciji Slovanov od takratnega Svetega rimskega cesarstva.

Zgodovinski viri

Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na: abstraktne zgodovinske vire. avdiovizualne zgodovinske vireIzdelujemo in uporabljamo jih od 20. stoletja dalje in materialne zgodovinske vire, Viri za proučevanje najstarejših obdobij, predmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakdanjem življenju, omogočajo nam, da si stvari iz preteklosti lahko predstavljamo, starejše odkrivajo in proučujejo arheologi, mlajše tudi zgodovinarji. ustne zgodovinske vire, Pričevanja očividcev, pred iznajdbo pisave so bili e ...

                                     

Vojaška zgodovina

Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja. Namen vede je preučevanje starih vojska/oborožene sile s poudarkom na izboljšanju trenutnega stanja v oboroženih silah. Zelo pogosto se pokriva z vojno zgodovino.

                                     

Miting

Mitingi so bili množična zborovanja, navadno politično-agitacijske propagandne prireditve, s kulturno-zabavnim programom ob koncu. Poslednji veliki miting na naših tleh bi naj bil" srbski miting resnice ", ki bi se moral zgoditi konec leta 1989, a se ni zgodilo.

                                     

Zgodovinarka

Zgodovinar je človek, ki raziskuje zgodovino. Čeprav lahko pojem poljubno pripisujemo obema zvrstema zgodovinarjev se danes izraz" zgodovinar "uporablja le za osebe, katerih delo na področju zgodovine je priznano v akademskih krogih.