ⓘ Psihologija

Psihologija

Psihologija je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku. Psihološke procese živali raziskuje etologija, njihovo povezavo s procesi pri človeku pa primerjalna in evolucijska psihologija. Znanstvene psihološke teorije se deloma prekrivajo s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako naravoslovnimi kot tudi družboslovnimi glej sociologija, socialna psihologija. Znanstvena psihologija večinoma sloni na filozofiji znanstvenega raziskovanja, ki izhaja iz pozitivizma, zato k raziskovanju najpogostjeje pristopa s pomočjo raziskovalnih m ...

Psihologija dela

Psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev. Meri zadovoljstvo na delovnem mestu in ocenjuje stresnost ter vpliv organizacijske klime na uspešnost podjetij in organizacij. Praktično se ukvarja s psihološkim testiranjem potencialnih delojemalcev in razpisih novih delovnih mest, izbiro med potencialnimi štipendisti ter s svetovanjem vodstvu glede vlaganja v človeške vire.

Psihologija zdravja

Psihologíja zdrávja ali zdrávstvena psihologíja je psihološka znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pacienti, ki ne trpijo prvenstveno zaradi duševnih motenj, ampak zaradi ostalih težav z zdravjem. Zdravstveni psihologi se raziskovalno in praktično posvečajo pacientovimi normalnimi strahovi glede medicinskega zdravljenja različnih zdravstvenih težav, z uporabo psihonevroimunoloških spoznanj pri preventivi in kurativi, s pacientovim razumevanjem zdravstvenih informacij, z odnosi med zdravnikom in pacientom, prav tako pa so udeleženi v pripravi javnih kampanj za opuščanje nezdravih navad, t ...

Aplikativna psihologija

Aplikativna psihologija je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju. Število nalog aplikativne psihologije se nenehno veča, vedno pa gre za usklajevanje osebnosti in človekovega storilnostnega vedenja z določenimi zahtevami okolja in obratno, za oblikovanje razmer v okolju, ki bi ustrezale psihosomatski in psihosocialni strukturi človeka. Zato je v okviru aplikativne psihologije zelo pomembna diagnostika ustreznosti in ustvarjanje psihološko primernih pogojev. Posebno pomembna področja so psihologija dela in psiholog ...

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin. Raziskuje, na primer, vpliv skupine na posameznikovo vedenje in mišljenje, vpliv na posameznikova stališča in ustvarjanje stereotipov. Smer, ki se je iz nje razvila, je tudi kritična socialna psihologija. Socialna kognicija je pristop, ki uporablja metode kognitivne psihologije znotraj socialne psihologije za pojasnjevanje omenjenih vplivov.

Pozitivna psihologija

Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd. Glavni raziskovalci na tem področju so oziroma so bili: Martin Seligman, Ed Diener, Mihaly Csikszentmihalyi, C. R. Snyder, Todd B. Kashdan, Christopher Peterson, in Barbara Fredrickson.

Kognitivna psihologija

Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil. Na podoben način se zato pristopa tudi k pojasnjevanju čustev ter ostalih procesov, vključno z medosebnimi procesi v socialni psihologiji. Kognitivna psihologija se opira na splošno teorijo procesiranja informacij, pozitivizem in klasično tradicijo eksperimentalne psiho ...

Evolucijska psihologija

Evolucijska pihologija je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti ki preučuje psihološke lastnosti, kotspomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive. Želi si identificirati katere človekove psihološke lastnosti so evolucijsko adaptirane - torej prilagojene glede na naravno selekcijo. Razmišljanje o prilagoditvi psiholoških mehanizmov poteka podobno kot razmišljanje o prilagoditvi srca, pljuč, imunskega sistema. Evolucijski psihologi zagovarjajo stališče, da so sedanji mehanizmi posledica psihološke adaptacije, ki je težila k čimboljšim izidom reše ...

Kadrovska psihologija

Kadrovska psihologija je eno izmed treh področij industrijsko-organizacijske psihologije. Drugi dve področji sta organizacijska psihologija in inženirska psiholgija oz. psihologija dela. Kadrovska psihologija se ukvarja z zaposlovanjem, selekcijo kadra, usposabljanjem kadra, zaključevanjem karier, vrednotenjem dela itd. Predvideva, da obstajajo razlike med ljudmi v lastnostih in v vedenju pri delu in ko ugotovimo te razlike, lahko na podlagi tega predvidevamo, vzdržujemo in izboljšujemo izvedbo dela. Kadrovska psihologija raziskuje odnos med delavci in organizacijo. Pozornost je na delavci ...

Kritična socialna psihologija

Kritična socialna psihologija je znanost ali veda, ki se ukvarja z vprašanjem, kakšno naj bi bilo mesto psihologije v sodobni družbi in kako naj se loti svojega problemskega polja, da bo zares odgovarjala na stiske, krize in zadovoljila potrebo po samorazumevanju sodobnega človeka.

Vojaška psihologija

Vojaška psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z delovanjem človeka v vojaškem sistemu ter v vojni situaciji, vojaških operacijah. Vojaška psihologija uporablja psihološke teorije v vsakdanji vojaški praksi, za potrebe priprave posameznika na uspešno funkcioniranje v stresnem okolju in vzdrževanje mentalnega zdravja, prav tako pa se lahko spoznanja psihologije v vojaške namene uporablja proti sovražnim silam. Vojaška psihologija skuša doseči čim večjo usposobljenost in bojno pripravljenost. Vojaško psihologijo sestavljajo klinična psihologija, svetovanje, eksperimentalna, humanisti ...

Psiholog

V Sloveniji je psiholog oseba, ki je zaključila štiriletni univerzitetni študijski program psihologije, v katerega je bila zadnja generacija vpisana v študijskem letu 2008/09, in je pridobila strokovni naziv v skladu s tem programom univerzitetni diplomirani psiholog. Z bolonjsko prenovo je za pridobitev naziva psiholog potreben zaključen akreditiran študijski program prve in druge stopnje psihologije oz. mora posameznik nabrati skupno 300 točk ECTS s področja psihologije in si pridobiti naziv magister-ica psihologije). Evropska zveza združenj psihologov EFPA je v zadnjem desetletju razvil ...

Seznam psiholoških vsebin

To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami. Na tem seznamu so mnoge sopomenke, a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte.

                                     

Pedagoška psihologija

Pedagoška psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki je povezana z razvojno psihologijo, saj skuša razvojna spoznanja uporabiti za prilagajanje pedagoških ciljev razvojnim zmožnostim otrok. Razvojne teorije, ki so jih prispevali klasiki razvojne psihologije npr. Lev Vigotski, Jean Piaget in ostali, so vplivale na didaktiko in ostale pedagoške discipline.

                                     

Slog APA

Slog APA je široko sprejet slog dokumentiranja, še posebej v družboslovnih znanostih, ki ga je postavilo Ameriško psihološko združenje. Slog vključuje pravila prevzemanja, naslavljanja, rabe opomb in citiranja. Trenutno veljavna različica je objavljena v knjigi The Publication Manual of the APA.