ⓘ Kategorija:Biografske škrbine

Abd Al Rahman I.

Abd Al Rahman I. s polnim imenom Abd al-Rahman ibn Muawiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan, je bil prvi emir Kordovskega emirata, ki je vladal od leta 756 do 788, * 731, Damask, Umajadski kalifat, † 30. september 788, Córdoba, Kordovski emirat. Ko so Abasidi leta 750 v Damasku vrgli s prestola in ubili zadnjega omajadskega kalifa Marvana II., je od vse omajadske vladarske družine preživel samo Abd Al Rahman, ki je na jugu Iberskega polotoka ustanovil svoje kraljestvo s prestolnico v Córdobi. Sebe in svojo družino je proglasil za naslednike novega Umajadskega kalifata. Njegova dinast ...

Abd Al Rahman III.

Abd Al Rahman III., kordovski emir in kalif iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba. Bil je sin arabskih in baskovskih staršev ter najljubši vnuk svojega dedka, emirja Abd Allaha. Na kordovski prestol je prišel kot dvajsetletnik in vladal pol stoletja kot najmočnejši vladar na Iberskem polotoku. Bil je strpen do vseh verstev in med njegovo vladavino je Cordoba postala znanstveno središče zahodne Evrope. Abd Al Rahman III. je veljal za privlačnega moškega bele polti, modrih oči in črne brade, katerega dokaz so bile njegove arabske korenine. Kljub olikan ...

Franc Abram

Rodil se je v Komnu, kjer je bil njegov oče organist. Z devetimi leti je prišel v Trst in se izučil za sodarja. Po odsluženem sedemletnem vojaškem roku se je poročil z Ano Komac iz Bovca. V zakonu se jima je rodilo deset otrok. Sam se je posvetil trgovini z lesom; imel je tudi lastne gozdove v Bosni. Leta 1874 je v Trstu zgradil tovarno sodov. Tovarna, katero sta kasneje vodila dva izmed njegovih otrok je obratovala do leta 1934. Abram je bil tudi velik dobrotnik revežev, v Bosni" pravi oče siromašnemu prebivalstvu ", v Trstu pa je podpiral sirotišnico Albertinum.

Tengiz Abuladze

Tengiz Abuladze, gruzinski filmski režiser, * 31. januar 1924, Kutaisi, † 6. marec 1994, Tbilisi. Sprva je bil režiser dokumentarnih filmov, pozneje avtor odmevnih igranih celovečercev.

Josip Adamić

Josip Adamić, hrvaški komunist, * 14. april 1907, Vezišće, † 15. oktober 1931, Zagreb. Po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja, se leta 1927 v Zagrebu zaposlil ter kot član Zveze komunistične mladine Jugoslavije začel delovati v zagrebškem delavsko-revolucionarnem gibanju ter postal član Pokrajinskega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Hrvaško. Leta 1928 je odšel v Boko Kotorsko na služenje v Jugoslovansko kraljevo vojno mornarico in tam ustanovil ilegalno celico Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Član Komunistične partije Jugoslavije je postal leta 1930, nasle ...

Matija Ahacel

Matija Ahacel, kulturni in narodno gospodarstveni delavec na Koroškem, * 24. februar 1779, Gorinčiče, † 23. september 1845, Celovec. Ahacel je leta 1801 po končanem liceju v Celovcu postal na njem nadomestni učitelj suplent matematike, pozneje pa je vodil stolico za kmetijstvo in od 1825 učil naravoslovje. Od leta 1811 je bil član, ter od 1820 do smrti tudi tajnik koroške Kmetijske družbe. Po uvedbi slovenščine leta 1821 v celovškem bogoslovju je za bogoslovce nakupil slovenske knjige, na Slomškovo pobudo pa izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami Pesme po Koroškim ino Štajarskim ...

                                     

ⓘ Biografske škrbine

  • To je članek o slovenskem gospodarstveniku. Za pesnika glej Polde Oblak. Leopold Oblak, slovenski gospodarstvenik, 21. november 1949, Ilirska Bistrica
                                     

Magdalena Abakanowicz

Marta Magdalena Abakanowicz-Kosmowska, poljska kiparka in oblikovalka tapiserij, * 20. junij 1930, Falenty, † 20. april 2017. Po končanem študiju slikarstva leta 1961 se je začela ukvarjati s tkanjem in oblikovanjem tekstila. Močno je vplivala na razvoj tako imenovane mehke skulpture in prostorskih tkanih objektov.

                                     

Vsevolod Mihajlovič Abramovič

Vsevolod Mihajlovič Abramovič, ruski pilot in inženir, * 11. avgust 1890, Odesa, Ruski imperij, † 24. april 1913, Johannisthal, Nemško cesarstvo. Abramovič je leta 1912 postavil letalski rekord, ko je preletel razdaljo Berlin-Sankt Peterburg.

                                     

Abu Bakr

Abu Bakr, islamski kalif, * 573 Meka, † 634 Medina. Od leta 632 je bil Mohamedov naslednik, sicer pa oče ene od njegovih žena, Ajše. Z vojsko je podvrgel arabska plemena, ki so odpadla od islama. Pridobil je nova ozemlja, ki so bila začetek arabskih osvajanj. Začel pa je tudi sestavljati Koran.

                                     

Abraham Ben Samuel Abulafija

Abraham Ben Samuel Abulafija, judovski kabalist in samozvani mesija, * 1241, † 1291. Pisal je mistične, preroške, polemične eseje ter raziskoval judovske legende s pomočjo gematrije. Ohranjen je samo rokopis njegovih Preroških knjig Sifrej Nevua iz leta 1279.

                                     

Boris Adam

Boris Adam, slovenski dimnikar, *?, † 28. junij 1991, Maribor. Adam, zaposlen v Dimnikarskem podjetju Maribor, se je 28. junija 1991 ob 11.30 znašel na križišču Ulice pariške komune in Plečnikove ulice, ko je zašel v navzkrižni ogenj med vojaškim policistom JLA, ki je ukradel vozilo in pripadniki milice, ki so ga zasledovali.

                                     

Ivan Adamič

Ivan Adamič, slovenski dijak, * 1893, † 20. september 1908, Ljubljana. Kot petnajstletni dijak četrtega letnika II. državne gimnazije danes Gimnazija Poljane je 20. septembra 1908 skupaj z Rudolfom Lundrom na Pogačarjevem trgu v Ljubljani padel kot naključna žrtev nemškega vojaškega nasilja ob spopadih zaradi nestrpnosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Bil je mlajši brat skladatelja Emila Adamiča.

                                     

Alalngar

Alalngar Eridujski, včasih tudi Alalĝar, Alalgar in Alaldžar, je bil drugi preddinastični kralj Sumerije, ki je vladal pred letom 2900 pr. n. št. Seznam sumerskih kraljev pravi, da je vladal 36.000 let.

                                     

Ivan Albertal

V letih 1626−1632 je zgradil, oziroma popravil v zagrebški katedrali apsido ter dokončal veliki oltar, do 1643 je dokončal novi zvonik, po 1647 popravljal svod in pevski kor ter prevzel nalogo, da dvigne zvonik.

                                     

Aleksander I. Bolgarski

Aleksander I. Bolgarski, bolgarski knez nemškega rodu, * 5. april 1857, † 23. oktober 1893. Bil je prvi knez sodobne Bolgarije; vladal je med 29. aprilom 1879 in 7. septembrom 1886. Med letoma 1881 in 1882 je bil predsednik vlade Bolgarije.

                                     

Franjo Aleš

Franjo Aleš, slovenski publicist, * 7. december 1906, Ljubljana, †. V tridesetih letih 20. stoletja je bil med organizatorji delavskega telovadnega in športnega gibanja ter delavske športne konference v Trbovljah, ki je določila politiko in odnos delavskega športa do meščanskih športnih organizacij. V tem obdobju je bil odbornik delavsko telovadne in kulturne zveze Svoboda in sodelavec delavskih listov. Po osvoboditvi 1945 je vrsto let delal na področju varstvene vzgoje kot pisec in urednik.

Users also searched: