ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 84

Samoučinkovitost

Samoučinkovitost je psihološki konstrukt, ki predstavlja prepričanja posameznikov o njihovih lastnih sposobnostih izvajanja nadzora nad osebnim delovanjem, delovanjem v njihovi okolici in dogodki, ki vplivajo na njihovo življenje. Prepričanja v s ...

Samoučinkovitost na delovnem mestu

Samoučinkovitost je prepričanje posameznika v lastno zmožnost za izvedbo določenih dejanj. Sestavljata jo ocena o pričakovanem rezultatu in ocena o pričakovani učinkovitosti. Gre za konstrukt, ki se povezuje tudi s konstruktom upanja, predvsem z ...

Sestava multi-nacionalnih moštev

Multi-nacionalna moštva so globalna moštva, ki so opredeljena z različnimi nacionalnostmi, kulturami in jezikovno raznolikostjo, pojavljajo pa se vseh oblik in velikosti ter tako postajajo bistvena komponenta globalizacije. Globalizacija v vsej v ...

Skupinska dinamika

Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo. Skupine se oblikujejo z namenom, da opravljajo določeno nalogo. Človek pa v sebi združuje več različnih interesov, kar pomeni, da l ...

Sočutna izčrpanost

Pri poklicih v zdravstvu in poklicih na področju duševnega zdravja pa tudi pri socialnem delu se pričakuje, da zaposleni izražajo določeno mero sočutja in empatije do pacientov oziroma klientov, kar jim v zameno prinaša občutek moči, zadovoljstva ...

Sprejemanje odločitev

Sprejemanje odločitev temelji na kognitivnih procesih. V tem procesu prihaja do izbire med alternativami prepričanj ali dejavnosti, kar rodi končno izbiro. Tej lahko sledi takojšna akcija.

Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)

Teorija akcije sodi med teorije motivacije v psihologiji dela in organizacije in izhaja iz nemško govorečega področja. Njena glavna enota analize je akcija, ki je opredeljena kot ciljno usmerjeno vedenje., Je splošna teorija delovnega vedenja in ...

Teorija potrebe po dosežkih

Teorijo potrebe po dosežkih je skupaj s sodelavci razvil David McClelland Teorija predpostavlja, da obstajajo tri potrebe, ki motivirajo človeško vedenje - potreba po moči, potreba po pripadnosti in potreba po dosežku. Vsak posameznik ima vse tri ...

Teorija storilnostne motivacije

Prvo teorijo storilnostne informacije sta izdelala Atkinson in McClelland s sodelavci. Sam pojem storilnostne motivacije se nanaša na potrebo po doseganju uspehov pri delu. Sprva so preučevali le zunanje vplive na storilnost, kot so učinek pohval ...

Testi poznavanja dela

Testi poznavanja dela so skupina psiholoških testov, ki jih uporablja psihologija dela in organizacije, predvsem v selekcijskih postopkih izbire kadra. Poznamo več sorodnih oblik testov in sicer teste poznavanja dela, preizkuse implicitnega znanj ...

Testi primerov in simulacije dela

Testi primerov in simulacije dela se uporabljajo v postopkih izbire kadra. Njihov namen je simulacija realističnih, delu podobnih pogojev ali situacij, da bi napovedali kandidatovo sposobnost izvajanja pomembnih delovnih nalog. Testi primerov del ...

Tuckmanove faze razvoja skupine

Tuckmanove faze razvoja skupine Forming – Storming – Norming – Performing opisujejo, kako se spreminja dinamika skupine tekom njenega razvoja. Prvi jih je predlagal Bruce Tuckman leta 1965. Trdil je, da so vse faze potrebne in neizogibne za rast ...

Učinek Hawthorne

Učinek Hawthorne se nanaša na dejstvo, da se vedenje udeležencev v eksperimentu spremeni v največji meri zaradi njihovega zavedanja, da sodelujejo v eksperimentu, in ne le zaradi vpliva pogojev, ki so jim udeleženci podvrženi.

Umazano delo

Namesto vpogleda v neposrednost stigmatiziranega dela, se delavec lahko osredotoči na zadovoljstvo, ki ga na primer črpa iz zaslužka, pozitivnih odnosov itd. Gre za obrambni mehanizem, s katerim stigmatizirani namerno prezrejo družbeno problemati ...

Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost. Zaposleni morajo biti visoko motivirani, učinkoviti, produktivni, željni uspeha in v vedno krajšem času dosegati vedno več. Čas za počitek se kra ...

Upravljanje s človeškimi viri

Upravljanje s človeškimi viri je: splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno - v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi. proces razumevanja odnosov med posamezniki, nalogami in organizacijo ter ...

Upravljanje talentov

Upravljanje talentov je vse bolj uveljavljen pristop v upravljanju človeških virov. Predpostavlja pristop, ki temelji na iskanju talentiranih posameznikov za specifično delovno mesto.

Ustvarjalnost v organizaciji

Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju. Pri ustvarjalnem logičnem mišljenju sodelujejo prirojene nadarjenosti in vrsta priučenih veščin ter njihova uporaba pri reševanju vsakdanjih problemov. Ustvarja ...

Utrujenost na delovnem mestu

Zaposlena oseba je primer prenatrpanega načina življenja, saj je veliko zahtev, ki jih vsak dan mora izpolniti. Utrujenost se pojavlja vse bolj pogosto in vzroke za njo najdemo kako na delovnem, tako tudi v domačem okolju. Utrujenost je poleg str ...

Vrednotenje dela

Področje vrednotenja dela obsega tisto dejavnost organizacije, ki se ukvarja z vrednotenjem proizvodnega dejavnika: dela in znanja delavca.Vrednotenje dela obravnava tisti del procesa družbene reprodukcije, ko dohodek ali del dohodka, prehaja v o ...

Vzpostavljanje odnosov na delovnem mestu

Medosebni odnosi na delovnem mestu predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi, ter s tistimi, ki vodijo zaposlene in organizacijo. Odnosi na delovnem mestu so tisti element, ki igra bistveno vlogo pri oblikovanju po ...

Zaposlovanje Romov

Glede na uradne podatke popisa prebivalstva leta 2002 je število Romov v Sloveniji 3246, vendar naj bi bilo dejansko število veliko višje. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Glede na uradne podatke so največja ...

Zaznavanje spola na delovnem mestu

Odnosi med spoloma na delovnem mestu so v zahodni kulturi razumljeni kot spolno nevtralni, vseeno pa je spol pomemben dejavnik, ki vpliva na razlike v zaznavanju med posamezniki. V organizaciji se v sklopu sistema organizacijske klime, oblikujejo ...

Zlata nit

Zlata nit je medijsko-raziskovalni projekt, ki so ga leta 2007 zasnovali sodelavci časnika Dnevnik. Pri projektu, ki je namenjen izboru najboljšega zaposlovalca v Sloveniji, sodelujejo različni strokovnjaki in širša javnost, častni pokrovitelj pa ...

Mentalizem

Mentalizem je umetnost prepričevanja opazovalcev, da ima izvajalec parapsihološke sposobnosti. Izvajalec uporablja v namen ustvarjanja te iluzije miselne trike, statistiko, pripomočke, kodni jezik ter mnogo drugih tehnik, ki mu zagotavljajo uspeh ...

Halo učinek

Halo efekt ali halo učinek, je napaka ocenjevanja. Spada pod kognitivne pristranskosti, kjer podzavestno, na podlagi karakterne ali fizične lastnosti prenesemo sodbo iz enega področja na ostale, oziroma ene izkušnje na drugo. Primer halo efekta j ...

Medkulturna psihologija

Medkulturna psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva kulturnih faktorjev na psihološke dimenzije. Cilj medkulturne psihologije je ugotoviti univerzalna in specifična vedenja v različnih kulturah in njihov vpliv na člo ...

Orientacija toaletnega papirja

Za orientacijo toaletnega papirja obstajata dve možnosti. Os, ki teče skozi luknjo v kartonastem tulcu, je v obeh primerih vodoravna s steno. Toaletni papir je lahko orientiran tako, da je viseči konec papirja pred tulcem ali pa za njim. Orientac ...

Socialno vplivanje

Socialno vplivanje je pojav s področja socialne psihologije. O socialnem vplivanju lahko govorimo, kadar delovanje ene osebe usmerja ali pa je predpogoj za delovanje druge osebe. Pri objektu vplivanja gre za spremembo kognicije, čustev ali vedenj ...

Stanfordski zaporniški eksperiment

Stanfordski zaporniški eksperiment je eksperiment, ki je proučeval psihološke učinke, ki nastanejo potem, ko nekdo prevzame vlogo paznika ali zapornika.

Teorija samokategorizacije

Teorija samokategoriziranja je teorija Johna Turnerja in je odgovor na kritike teorije socialne identitete, pri oblikovanju katere je Turner sodeloval s Henrijem Tajflom. Namesto pojmov osebne identitete in socialne identitete Turner uporablja po ...

Teorija socialne identitete

Teorija socialne identitete je ena izmed teorij, ki sodi v okvir sodobnejših teorij socialne kognicije. V njenem središču teorije so družbene skupine, družbene spremembe in družbeni ter znotrajskupinski odnosi.

Čuječnost

Definicij čuječnega človekovega notranjega stanja je veliko, a vse definicije poudarjajo podobne vidike čuječnosti. Mnogi raziskovalci opredeljujejo čuječnost kot zavedanje in neobsojajoče sprejemanje sedanjega trenutka.Takšno zavedanje lahko vkl ...

Osebna čvrstost

Osebna čvrstost je skupek lastnosti, ki pomenijo večjo odpornost na stres in bolj uspešno spoprijemanje s stresom. Vpliva na posameznikovo oceno situacije, v kateri se znajde. Osebe z višjo osebno čvrstostjo z manj negativnimi posledicami prenese ...

Ronald David Laing

R. D. Laing, s polnim imenom Ronald David Laing, škotski psihiater, * 7. oktober 1927, Glasgow, Škotska, Združeno kraljestvo, † 23. avgust 1989, Saint-Tropez, Francija. V veliki meri je pisal o duševnih boleznih, zlasti o izkušnjah s psihozo, še ...

Seznam ameriških psihologov

Aaron T. Beck - Ernest Becker - Daryl Bem - Arthur L. Benton - Edward Bernays - Bruno Bettelheim - Howard Bloom - A. Wade Boykin - Urie Bronfenbrenner - Joyce Brothers - Josef Brožek - Jerome Bruner - Arnold H. Buss - David Buss -

Seznam slovenskih psihologov

Irena Adlešič Lea Alič Ana Arzenšek Srdan Mišo, Mišel Arzenšek "Zeni" Milan Adamič Srdan Arzenšek Andreja Avsec Vladimir Arzenšek Beno Arnejčič Jože Ažman? Igor Areh

Metadon

Metadón je sintetični opioid v obliki belega kristalnega praška grenkega okusa. Topen je v vodi in alkoholu. V Sloveniji je metadon registriran kot Heptanon, in sicer v obliki tablet, peroralnih kapljic ter injekcij. Metadon je močno sredstvo pro ...

Brusač

Cigan Štefan Matuš, glasbenik in brusač, pride iz Murske Sobote v Ljubljano, poln upanja na boljše življenje. Pri starih znancih brez uspeha išče delo in prenočišče. Vsi imajo namreč dovolj svojih težav in nihče ni več tak, kakršnega se spomni. N ...

Igranje

Igranje je psihološki roman, ki ga je napisala slovenska pisateljica Stanka Hrastelj. Knjiga je na nek način biografija njenega očeta, ki je zbolel za shizofrenijo.

Niki (roman)

Roman je prvoosebna pripoved, v kateri sledimo pripovedovalčevemu toku misli, pomešanimi z mladostnimi spomini. Pripovedovalec in hkrati osrednja oseba dogajanja je šestdesetletni Nikolaj Pavletič Niki, ki je v okolju, ki ga obdaja, označen kot č ...

Že nekoč, danes, jutri

Že nekoč, danes, jutri: hvalnica ljubezni je ljubezenski roman slovenskega pisatelja Janeza Švajncerja. Roman je bil preveden v hrvaščino. Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1992. Taras Kermauner. Besede in sm ...

Vonj

Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh. Občutek vonja je posledica interpretacije odzivov teh čutnic v možganih. Večina snovi, ki imajo vonj, je orga ...

Čutilni receptor

Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial. Ta se nato v obliki akcijskih potencialov prenese do efektorskih celic ali ustreznih ...

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico. Dražljaji so ...

Hordotonalni organ

Hordotonalni organ je specializiran mehanoreceptorni organ, kakršnega najdemo pri žuželkah in rakih. Hordotonalni organi se nahajajo v nožnih sklepih teh živali, kjer zaznavajo položaj in premike členov nog, služijo pa tudi zaznavanju vibracij po ...

Jezik (organ)

Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv. Vlakna se med seboj močno prepletajo. Nahaja se v ustni votlini. Služi kot čutilo za okus, za pomoč pri žvečenju hrane ter govornem sporazumevanju. Sluznic ...

Johnstonov organ

Johnstonov organ je specializiran mehanoreceptorni organ v tipalnicah žuželk. Natančneje je med drugim in tretjim členom tipalnic pri večini odraslih žuželk, drugi šesteronožni členonožci pa tega organa nimajo. Je tip hordotonalnega organa, ki ga ...

Oko

Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo. Pri različnih vrstah organizmov najdemo različne vrste na svetlobo občutljivih organov. Najenostavnejše oči zaznavajo le razliko med svetlim in temnim, bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami i ...

Timpanalni organ

Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah. Sestavlja ga kožnata membrana, razpeta preko zračne vreče, ki deluje kot resonančna komora. Zvok zaniha membrano, vibracije pa nato žuželka zazna s hordotonalnimi organi. Timpanalne organe najdemo na ...