ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 60

Podpeško jezero

Podpeško ali Krimsko jezero, po domače preprosto Jezero je kraško jezero pri vasi Jezero v bližini Podpeči v Občini Brezovica. Nahaja se na južnem obronku Ljubljanskega barja, vanj pa se stekajo vode površinskih kraških izvirov. Posebnost jezera ...

Rt Madona

Rt Madona ali piranska Punta je skrajni zahodni konec polotoka, na katerem leži Piran in v Tržaškem zalivu razmejuje Koprski in Piranski zaliv. Nedaleč od rta Madona leži s 37.25 m najgloblja točka Tržaškega zaliva, popularno imenovana" podvodni ...

Steljniki

Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim gozdom, mestoma rdečim borom in podrastjo orlove praproti in lisičjaka, ki se redno, vsaj enkrat letno popasejo ali pokosijo. Pokrovnost s travinjami je vsaj 80% z drevesnimi krošnjami pa ...

Stražunski gozd

Stražunski gozd ali Stražun je mestni gozd v Mariboru. Nahaja se v mestnih četrtih Pobrežje in Brezje, medtem ko se na jugu dotika tudi mestne četrti Tezno. Od leta 1966 ima status parkovnega gozda, leta 1992 pa so ga z občinskim odlokom razglasi ...

Škocjanske jame

Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka. Nahajajo se v bližini Divače na slovenskem Krasu. Zanje značilna geološka tvorba so ponvice. 28. novembra 1986 je Komisija za svetovno in naravno dediščino pri Unescu vključila ...

Tolminska korita

Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice. So najnižja in najbolj južna vstopna točka v Triglavski narodni park in najpomembnejša naravna znamenitost Tolminske občine.

Topla (dolina)

Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem. Kot ena najlepših in najzanimivejših slovenskih dolin je območje, ki obsega okrog 1350 ha, že od leta 1966 zavarovano kot krajinski park in naravni spomenik. Po dolini te ...

Željnske jame

Željnske jame se nahajajo med Željnami in Šalko vasjo vzhodno od Kočevja. Največja značilnost jam je, da so zelo plitko pod površjem. Imajo tanek strop in številna naravna okna. Zato si vse lahko ogledamo od spodaj in od zgoraj. Jamski stropovi s ...

Gostitelj (biologija)

Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina. Zajedavcu zagotavlja zavetje in hrano. Glede na razvoj zajedavca je gostitelj lahko vmesni ali končni - ko se zajedavec začne razmnoževati oziroma doseže stopnjo z ...

Inkvilinizem

Inkvilinízem je prostorsko sožitje dveh vrstno različnih organizmov, pri čemer je samo en organizem odvisen od drugega, vendar mu ne škoduje, in je tip priskledništva oz. komenzalizma. Odnos omogoči inkvilinu, da poskrbi za zarod in ohranitev vrs ...

Priskledništvo

Priskledništvo ali komenzalízem označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov koristi, drugi pa nima niti koristi niti škode. Gre za neke vrste sožitja. Organizma lahko ...

Sožitje

Sožitje ali simbioza je način življenja, ko dva organizma večino časa preživita tesno skupaj. Organizma, ki živita v paru, med sabo nista enakovredna. Eden je običajno telesno večji, imenujemo ga tudi gostitelj, in ima za drugega vlogo habitata. ...

Teritorialnost

Teritorialnost je vedenje živali, povezano z obrambo območja, na katerem živijo osebki določene populacije. Povezana je lahko z razmnoževanjem, s hrano ali skrivališčem. Pojav teritorialnosti je značilen za nekatere mehkužce, rake, žuželke, predv ...

Bruhanje

Brúhanje oz. bljúvanje povzročajo krči želodčnih mišic, ki potiskajo hrano in druge snovi v želodcu nazaj. Navadno ima človek, preden začne bljuvati, neprijeten občutek slabosti. Bruhanje ima zelo različne vzroke. Uživanje pokvarjene hrane ali pa ...

Kašelj

Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti, lahko pa je izzvan tudi povsem hoteno. Fiziološka vloga kašlja je čiščenje dihalnih poti. Kašelj je simptom in ne posebna bolezen. Če se z zr ...

Znojenje

Znojenje, je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev. V človeku lahko najdemo dve vrsti žlez znojnic: eccrine žleze in apocrine žleze. Eccrine žleze znojnice so razporejene po večjem delu telesa. Pri ljudeh je potenje ...

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika. Sestavljeno je iz ogljika in drugih primesi. Po izgledu je podobno premogu, le da je lažje in bolj por ...

Zastajanje voda

Malarija in mrzlica denga znana tudi kot kostolomna mrzlica sta med glavnimi nevarnostmi stoječih voda, ki lahko postane gojišče za komarje, ki prenašajo te bolezni. Stoječe vode so zelo nevarne za pitje saj zagotavljajo ugodno in boljše domovanj ...

Izsušitev

Izsušitev ali dehidracija pomeni pomanjkanje vode v telesu. Obstajajo tri poglavitne vrste izsušitve: izotonična izsušitev enakomerna izguba vode in elektrolitov, zato ostane zunajcelična tekočina izotonična; hipertonična izsušitev izguba vode z ...

Lastnosti vode

Voda je polarna spojina, ki je pomembno topilo za polarne molekule v kemiji in je znana kot "univerzalno topilo" saj ima sposobnost, da se v njej raztopijo številne snovi že pri sobni temperaturi. To je tekočina brez okusa in vonja,skoraj brezbar ...

Mineralna voda

Mineralna voda je voda iz mineralnega izvira. Vsebuje različne minerale, kot so soli ter sulfatne spojine. Mineralna voda je lahko gazirana ali negazirana. Tradicionalno se mineralne vode uporablja ob njihovih izvirih. Uporablja se jo za terme, z ...

Fitoplankton

Fitoplankton je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi. Je največji proizvajalec kisika na zemlji. Ko po dnevu ali dveh odmre, pade na morsko dno v obliki ogljika.

Slatina (voda)

Slatina, tudi" mineralna voda ", je voda iz naravnega vrelca, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi in veliko ogljikovega dioksida. Slatina se uporablja za pitje ali mešanje z drugimi pijačami, in za zdravilne kopeli. V Slovenij ...

Talasoterapija

Talasoterapija je uporaba morske vode in ostalih produktov morja v terapiji najrazličnejših indikacij v zdravstvene, sprostitvene in kozmetične namene. Produkti morja se uporabljajo v preventivne in kurativne namene v rehabilitaciji, kozmetiki, p ...

Vodna energija

Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga. Hidrologija ali vodoslóvje je fizična, geografska veda o vodah. Hidrologija je študij gibanja, distribucije in kakovosti vode po celotni ...

Vodni filter

Vodni filter odstrani vse nečistoče v vodi s pomočjo fine fizične pregrade, kemične obdelave ali biološkim procesom. Filtri očistijo vodo za različne namene kot so: namakanje, pitno vodo, akvarije in bazene.

Eksosfera

Eksosfera je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino. Eksosfera imenujemo prehodno plast med ionosfero in medplanetarnim prostorom. Eksosfera je nadaljevanje termosfere in se začne približno pri 500 -1000 km nadmo ...

Ozonosfera

Ozonosfera je del atmosfere in se nahaja 25–50 km od zemeljskega površja v stratosferi. Debela je skromnih 3 mm in nas v prvi vrsti varuje pred UV žarki, škodljivimi za mnoga bitja in uravnava temperaturo zemeljskega površja in atmosfere.

Ozonska plast

Ozonska plast je del v zemeljski atmosferi, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona. Absorbira 97 do 99% Sončevega sevanja, ki je škodljivo za zemeljsko življenje. V glavnem leži v spodnjem delu statosfere na višini približno 13 km do 40 ...

Troposfera

Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja. Vsebuje približno 75 % mase ozračja, ter 99 % njegove vodne pare in aerosoli. Povprečna globina troposfere na ekvatorju je 17 km, v tropskih gozdovih do 2 ...

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine. Ime oceana izhaja iz grške mitologije in pomeni" Atlasovo morje ". Atlantski ocean od severa proti jugu napolnjuje raz ...

Indijski ocean

Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje. Na severu obliva Indijsko podcelino v južni Aziji, po kateri je dobil ime, na zahodu meji na Arabski polotok in Afriko; na vzhodu na Mal ...

Južni ocean

Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60. južnega vzporednika in obkrožajo Antarktiko. Kot tak velja za drugi najmanjši od petih glavnih oceanskih oddelkov: manj ...

Morski odpadki

Morski odpadki, znani tudi kot morske naplavine, so odpadki, ki jih je ustvaril človek in jih namerno ali nenamerno odvrgel v jezera, morja, oceane ali morske poti. Plavajoče oceanske naplavine se kopičijo v središču in na obalah. Namerno odlagan ...

Tihi ocean

Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik je največje vodno telo na svetu, saj s 165.2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Kroglasta strela

Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti. Običajno se pojavi ob nevihti, po tem ko strela udari ob tla, in traja dosti dlje kot blisk" navadne "strele. Opisi kroglaste st ...

Astenosfera

Astenosfêra je področje Zemlje v pasu 100-200 km pod površjem, lahko pa sega celo do 400 km pod površje. To je plastični židki pas zgornjega dela plašča. Leži pod litosfero, ki sodeluje pri tektoniki plošč. Kljub vročini jo tlak ohranja plastično ...

Batolit

Batolit je velika magmatska globočnina nepravilne oglike, ki se proti dnu širi. Nastala je z ohlajevanjem in kristaljenjem magme pod Zemljino površino in po definiciji meri najmanj 100 km 2, čeprav je večina njih večja in meri tudi nekaj deset ti ...

Diapir

Diapir je vrsta intruzije, v kateri bolj gibljiva redko tekoča snov prodre v kamnine, ki ležijo nad njo. Oblika diapirja je odvisna od tektonskega okolja in se spreminja od idealne gobaste oblike v področjih z majhnim tektonskim pritiskom, kakrše ...

Kontinentalna skorja

Kontinentalna skorja je plast sestavljena pretežno iz granita in drugih saličnih magmatskih kamnin ter metamorfnih in sedimentnih kamnin, ki tvorijo celine in območja plitvega morskega dna blizu njihovih obal, znanih kot kontinentalne police. Ta ...

Litosfera

Litosfera je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta. Na Zemlji litosfera vključuje skorjo in zgornji del plašča. Litosfera je razbita na posamezne tektonske plošče, prikazane na sliki. Bistvena lastnost litosfere ni kompozicija, temveč lastno ...

Oceanska skorja

Oceanska skorja del Zemljine skorje pod oceani debeline od 5 km do 10 km, ki je sestavljen pretežno iz bazalta in manjše količine drugih mafičnih kamnin in je najvišja plast oceanskega dela tektonske plošče. Sestavljena je iz zgornje oceanske sko ...

Struktura Zemlje

Struktura Zemlje sestoji iz notranjih sfer, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero. Večino notranjosti Zemlje sestavljajo železo in silikatne kamnine, zunanje sfere pa voda v hidrosferi in dušik ter kisik v atmosferi.

Tektonska plošča

Tektonska plošča je del zemljine skorje imenovane tudi litosfera). Površino Zemlje sestavlja sedem glavnih tektonskih plošč in mnogo več manjših. Debelina plošč se giblje okoli 100 km, sestavljata pa jih dva tipa skorje, in sicer: oceanska skorja ...

Zemljin plašč

Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti. Zemljin plašč je sloj med njeno skorjo in zunanjim jedrom. Debel je približno 2.890 km in zavzema približno 84% Zemljin ...

Kibela

Kibela ali Cibela je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku, kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu. To je edina frigijska boginja, ki jo danes pozna ...

Gozd

Gozd je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem. Gozdni ekosistem nastaja samodejno, v naravni interakciji z dejavniki okolja. Med okoljskimi dejavniki je odločilna klima. Glede na razpoložljivo toploto se g ...

Gozdna cesta

Gozdna cesta je grajena ali negrajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom. Je nekategorizirana v smislu zakona o cestah. Omogoča transport lesnih sortimentov in je vodena v evidencah gozdnih cest. V zakonu o gozdovi ...

Iglasti gozd

V servenih iglastih gozdovih živi razmeroma malo živalskih vrst, zato je raven populacije plenilcev močno odvisna od številčnosti njihovega najpomebnejšega plena. V ugodnih razmerah lahko bujna rast dreves sproži populacijsko eksplozijo malih ses ...

Listopadni deževni gozd

Lahko tudi: Listavci tropskih in subtropskih vlažnih gozdov Tropski vlažni gozd Pol-zimzeleni sezonski gozd To so tropski in subtropski gozdni biomi. Gre za geološko zelo star ekosistem, v katerem s se ohranile tudi nekatere starinske vrste.