ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 54

Miljutin Željeznov

Miljutin Željeznov, brat publicista in prevajalca Dušana Željeznova, ki se je rodil očetu profesorju Ivanu Željeznovu in materi pisateljici Marijani Željeznov-Kokalj, je v rojstnem mestu obiskoval klasično gimnazijo 1940–1948, ter nato nadaljeval ...

Albert Žerjav

Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju in na Ptuju 1916-1920 ter učiteljišče v Mariboru 1920–1924. Učil je v Turnišču 1924-1925, služil vojaščino v Sarajevu 1925-1926, nato učil od 1926 na Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici ter od 1929 na Kogu, kjer ...

Franc Žitnik (inženir)

Leta 1939 je diplomiral na Visoki tekstilni šoli v Sorauu v Nemčiji zdaj Żary, Poljska. Po diplomi se je zaposlil v tekstilni tovarni Jugočeška v Kranju 1935-1936 in nato v tovarni Motvoz in platno v Grosupljem 1939-1943. Jeseni 1943 se je pridrž ...

Andrej Žmavc

Andrej Žmavc se je rodil v Slogonskem danes Vrhje kmetu Jožefu in Heleni Žmavc. Njegov starejši brat je bil Ivan Žmavc, filozof in sociolog. Po ljudski šoli v Kapelah in nižji gimnaziji je obiskoval učiteljišče v Mariboru in Ljubljani, kjer je 18 ...

Ivan Žmavc

Ivan Žmavc se je rodil v Slogonskem danes Vrhje kmetu Jožefu in Heleni Žmavc. Njegov mlajši brat je bil Andrej Žmavc, enolog in učitelj. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru 1882 - 1890, nato študiral teologijo na Kolegiju Germaniku v Rimu, ...

Mihael Žmavc

Leta 1963 je končal Višjo agronomsko šolo v Mariboru predhodnico današnje Fakultete za kmetijstvo. Pred tem je bil v letih 1957−1963 vodja kmetijske mehanizacije in obnove hmeljarstva pri Agrarii v Brežicah, nato do 1998 predavatelj na kmetijski ...

Ciril Žnidaršič

Ciril Žnidaršič, sin profesorja Jakoba Žnidaršiča, je leta 1901 maturiral na gimnaziji v Sarajevu in 1906 diplomiral na gradbenem oddelku Tehniške visoke šole v Gradcu. Služboval je pri Kranjskem deželnem zboru v Ljubljani do 1909, pri melioracij ...

Branko Žnideršič

Realko je obiskoval v Ljubljani 1921-28, kjer je od 1929 tudi študiral gradbeništvo na Tehniški fakulteti in 1936 diplomiral ter 1944 doktoriral z disertacijo Izoblikovanje cestnih krivin. Do septembra 1937 je bil inženir pripravnik na oddelku za ...

Marcel Žorga (kemik)

Rodil se je v družini politika M. Žorge. Realko je obiskoval v rojstnem mestu in 1929 maturiral, ter tu nadaljeval študij kemije na Tehniški fakulteti in 1938 diplomiral. Zaradi komunističnega udejstvovanja dve leti ni dobil zaposlitve. Leta 1940 ...

Matija Žumer

Matija Žumer, brat sindikalnega voditelja Srečka Žumra in inženirja Lojzeta Žumra, je gimnazijo obiskoval v Kranju 1911–1919. Od jeseni 1919 je v Ljubljani na Tehniški fakulteti študiral kemijo in 1925 diplomiral. Leta 1927 je v Grenoblu poslušal ...

Milan Žumer

Milan Žumer, oče fizika Slobodana Žumra je gimnazijo obiskoval v Ljubljani 1919-1927, medicino študiral v Gradcu in na Dunaju 1927-1933, ter leta 1933 diplomiral v Gradcu. Po odsluženju vojaškega roka je bil na kirurškem oddelku Splošne bolnice v ...

Anton Žun

Rodil se je v Lovranu v družini carinika Lovra in Josipine Žun. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani 1927/28 in na Sušaku Reka, Hrvaška kjer je 1935 maturiral. Leta 1935 se je vpisal na ljubljansko Pravno fakulteto kjer 1940 diplomiral in 1941 dokt ...

Iztok Žun

Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za strojništvo 1972 in prav tam tudi doktoriral 1976. V študijskem letu 1974/1975 se je strokovno izpopolnjeval na Kolidžu Dartmouth v Hanovru New Hampshire, ZDA. Leta 1972 se je zaposlil na Fakulteti za str ...

Andrej O. Župančič

‎ Andrej Otona Župančič vzdevek Bač, slovenski patofiziolog, antropolog, akademik in partizan, * 27. januar 1916, Ljubljana, † 3. december 2007. Bil je sin slovenskega pesnika in pisatelja Otona Župančiča, brat arhitekta Marka Župančiča in zdravn ...

Ivan Žuža

Ivan Žuža, sin posestnika in lastnika premogovnikov v Savinjski dolini in brat hmeljarja Franca Žuže, je ljudsko šolo obiskoval v rojstnem kraju 1837–1841, gimnazijo v Celju 1841–1849 ter nadaljeval študij geologije in rudarstva na Tehniški visok ...

Apeirogon

Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic. Je limitna oblika zaporedja mnogokotnikov z več in več stranicami. Podobno kot je mnogokotnik zaporedje daljic robov in kotov vogalov. Običajni mnogokotnik nima konca, ker je ...

Deljenje z ničlo

V matematiki je deljenje z ničlo deljenje, pri katerem je delitelj enak nič. Takšno deljenje se lahko formalno izrazi kot a / 0, kjer je a deljenec. V običajni aritmetiki izraz nima smisla, saj ne obstaja nobeno število, ki bi pri množenju z 0 da ...

Surrealno število

Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila. Surrealna števila imajo podobne značilnosti kot realna števila. Surrealna števila so popolnoma urejena. Vsebujejo tudi običajne aritmetične o ...

Število bet

Število bet se uporablja na podoben način kot število alef. Ime izhaja iz druge črke hebrejske abecede. S števili bet označujemo kardinalnost števnih končnih množic. Podobno kot za število alef, označujemo tudi števila bet z indeksi, čeprav ne up ...

Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost

Brahmaguptova enakost v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov. Oziroma: a 2 + b 2 c 2 + d 2 = a c ∓ b d 2 + a d ± b c 2. {\displaystyle \lefta^{2}+b^{2}\right\ ...

Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov. Bolj natančno: a 1 2 + a 2 + a 3 2 + a 4 2 b 1 2 + b 2 + b 3 2 + b 4 2 {\displa ...

Eulerjev izrek

V teoriji števil Eulerjev izrek pravi, da za tuji si števili in a velja a φ n ≡ 1 mod n {\displaystyle a^{\varphi n}\equiv 1{\pmod {n}}} kjer je φ n {\displaystyle \varphi n} Eulerjeva funkcija fi. Zapis je opisan v članku. Leta 1736 je Leonhard ...

Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku

Fermatov izrèk o pravokótnem trikótniku je v teoriji števil in ravninski geometriji neeksistenčni izrek, edini poln dokaz, ki ga je zapustil Pierre de Fermat. Obstaja tudi sočasni dokaz francoskega matematika Frénicleja. Izrek ima več enakovredni ...

Kitajski izrek o ostankih

Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri. Prvič ga je brez dokaza objavil kitajski matematik Sun Či v 5. stoletju v svojem delu Sun Čijeva klasična matematika. V osnovni obliki ...

Kroneckerjeva kongruenca

V matematiki nam Kroneckerjeva kongruenca, ki jo je odkril matematik Kronecker, pove, da: Φ p x, y ≡ x − y p x p − y mod p, {\displaystyle \Phi _{p}x,y\equiv x-y^{p}x^{p}-y{\bmod {p}},} kjer je p praštevilo in Φ p x, y modularni polinom reda p, k ...

Wilsonov izrek

Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da fakulteta! = 1 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ ⋯ ⋅ {\displaystyle!=1\cdo ...

Evklidov postulat

Aksióm o vzporédnici je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije. V sodobni geometriji ima aksiom o vzporednici naslednjo formulacijo: Skozi poljubno točko T poteka točno ena vzporednica k dani premici p. Starejša formulacija: Skozi poljub ...

Aksiomi Kolmogorova

Aksiomi Kolmogorova so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka. Aksiome je napisal ruski matematik Andrej Nikolajevič Kolmogorov. Prvi opis aksiomov se lahko najde v knjigi Splošna teorija mere ...

Algoritem

Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna. Kako podrobno se razdelajo koraki navodila, je odvisno od tega, kdo i ...

Algoritmi za urejanje podatkov

Algoritem za urejanje podatkov ali algoritem za sortiranje podatkov, je v računalništvu postopek, s katerim elemente seznama uredimo po določenem vrstnem redu. Rezultat urejanja je urejen seznam, ki je permutacija elementov vhodnega seznama.

Avtomatsko programiranje

Avtomatsko programiranje je področje informatike, ki se ukvarja z avtomatizacijo programiranja in spada v področje umetne inteligence. To je način programiranja, ko nam programsko kodo namesto človeškega programerja napiše stroj oziroma za ta nam ...

Plouffejeva formula

Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe. Imenuje se po Davidu Haroldu Baileyju, Petru Borweinu in Plouffeju, avtorjih član ...

Časovna zahtevnost

Časovna zahtevnost je podatek o tem, koliko časa se bo program pri danih vhodnih podatkih izvajal, preden bo vrnil rešitev. Čas običajno merimo v osnovnih operacijah stroja, ki program izvaja. Časovno zahtevnost podamo kot funkcijo velikosti vhod ...

Delaunayeva triangulacija

Delaunayeva triangulacija se imenuje po ruskem matematiku Borisu Nikolajeviču Delaunayu, ki jo je izumil leta 1934. Triangulacija je Delaunayeva, če izpolnjuje Delaunayev pogoj, ki pravi, da v nobenem krogu, ki bi bil očrtan nekemu trikotniku tri ...

Deli in vladaj (računalništvo)

Za druge pomene glejte Deli in vladaj razločitev. Deli in vladaj predstavlja strategijo delitve problema na manjše probleme, ki so prvotnemu problemu enaki. Tak postopek ponavljamo, dokler nismo sposobni rešiti podproblemov. Strategija temelji na ...

Dinamično programiranje

Dinámično programíranje je prva metoda, ki sistematično pregleduje vse možne poti v reševanju problema in zato tudi pride do optimalne rešitve. V splošnih primerih ne moremo dobiti na tekočem koraku delčke rešitve, vidimo le množico potencinalnih ...

Dvojiško iskanje

Dvojiško iskanje je optimalni algoritem za iskanje v urejeni tabeli, ki temelji na strategiji deli in vladaj. Hitrejše iskanje je v splošnem mogoče, če se porazdelitev elementov v tabeli vnaprej pozna ali pa se jo med iskanjem oceni. Ta algoritem ...

Eratostenovo sito

Eratostenovo sito je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila. Pripisujejo ga grškemu matematiku, geografu in astronomu Eratostenu. Postopek poteka tako, da na papir napišemo vsa števila od 2 do izbranega, nato p ...

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov. Evklid je sicer prvotno zasnoval algoritem za določanje največje skupne mere dveh daljic. Prednost Evklidovega postopka je, da ni potrebno ...

Evolucijski algoritem

Evolucijski algoritem je v računalništvu postopek optimizacije po vzoru biološke evolucije. Evolucija uspe, s spremembo dednega zapisa, tudi najbolj zapletena bitja prilagoditi okoliščinam. To pomeni, da evolucija rešuje zelo zapletene optimizaci ...

Hornerjev algoritem

Hórnerjev algorítem je matematični algoritem, ki se uporablja pri računaju s polinomi. Postopek se imenuje po angleškem matematiku Williamu Georgeu Hornerju. Hornerjev algoritem se uporablja za naslednje naloge: računanje vrednosti odvoda polinom ...

Mednarodna standardna knjižna številka

Mednarodna standardna knjižna številka je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje, in je bila sprva zasnovana na 9-številčni standardni knjižni številki. Ta sistem označevanja je iznašel Gordon Foster, danes zaslužni profesor statist ...

Požrešna metoda

Požrešna metoda je strategija, pri kateri je bistvo, da lažji del prepustimo računalniku, težji del pa izvedemo sami, ko izvedemo neko dejanje, ki nas privede na preprost način do cilja. Princip delovanja je, da iščemo optimum funkcije, tako da s ...

Preprosti problem nahrbtnika

Preprosti problem nahrbtnika je računalniški problem, s katerim poskusimo zapolniti nahrbtnik z danimi predmeti, ki ima vsak svojo ceno in prostornino. Bodisi gre za dejansko polnjenje nahrbtnika, polnjenje nakupovalne vreče, zlaganje predmetov v ...

Prim-Jarníkov algoritem

Primov algoritem je algoritem, ki v grafu oziroma v matriki povezav poišče povezavo, ki je najcenejša, a je različna od 0. To povezavo oz. točki, ki pripadata tej povezavi, in povezava sama sestavljajo drevo. Nato pa za vse ostale točke, ki še ni ...

Problem najbližjega para točk

Problem najbližjega para točk je znan problem iz računalniške geometrije, pri katerem imamo podano množico točk, naša naloga pa je poiskati tisti dve točki, ki sta si najbližji. Za rešitev lahko izračunamo razdalje med vsemi pari točk, nato pa iz ...

Problem trgovskega potnika

Problem trgovskega potnika) je dobro znan problem. Trgovski potnik mora obresti določeno množico mest tako, da bo pri tem prehodil čim krajšo pot in se vrniti v izhodišče. Je NP-težek problem v kombinatorični optimizaciji pomemben pri operacijski ...

Razvrščevalni algoritem

Razvrščevalni algoritem je del jedra operacijskega sistema, ki virtualizira procesor med več opravili. Takšen algoritem omogoča večopravilnost, ki je prisotna na vseh modernih računalniških sistemih. Odvisno od algoritma pa je, kako učinkovito in ...

Matematična struktura

Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice. Matematika preučuje različne strukture zato, ker v množicah z enako strukturo veljajo iste značilnosti. Č ...

Delno urejena množica

Delno urejena množica je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici. Delno urejena množica je sestavljena iz množice, ki skupaj z binarno relacijo, pove kateri pari eleme ...