ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 314

Holekalciferol

Hólekalciferól ali vitamín D 3 je vrsta vitamina D – predstopnja 25-hidroksiholekalciferola, ki nastane v koži iz 7-dehidroholesterola pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Nahaja se v določeni hrani, na voljo pa je tudi v prehranskih dopolnilih in ...

Holin

Holin je organska spojina, ki spada med vodotopna esencialna hranila. V organizmu se nahaja v celičnih membranah, pomemben pa je tudi kot izhodna spojina za biosintezo živčnega prenašalca acetilholina. Dnevni vnos s hrano mora znašati 425–550 mil ...

Niacin

Niacin ali nikotinska kislina je eden izmed pomembnejših vitaminov B-kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanjševanju nivoja holesterola in trigliceridov ter pri prekrvavit ...

Pantotenska kislina

Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg. Delovanje Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuj ...

Vitamin A

Vitamin A je v maščobah topen vitamin. Vitamin A vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karotene, ki jih telo počasi pretvori v vitamin A. Večina vitamina A se nalaga v jetrih. ...

Vitamin B

Vitamin B sestavlja več vitaminov, zato je bolj pravilno govoriti v množinski obliki - vitamini B ali kar B kompleks. To so: Vitamin B 1 tiamin Vitamin B 9, tudi vitamin M folna kislina - pomembna za nosečnost Vitamin B 2, tudi vitamin G riboflav ...

Vitamin B6

Vitamin B6 je vitamin B-kompleksa, ki je topen v vodi. Izloči se najkasneje osem ur po zaužitju in ga moramo, tako kot tudi druge vitamine kompleksa B, redno zagotavljati s polnovredno hrano in dodatki. Poleg piridoksina vitaminsko delujeta tudi ...

Vitamin B12

Vitamin B 12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. Vitamin B 12 predstavlja družino kemijskih substanc, ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin. Esen ...

Vitamin C

Vitamin C je vodotopen vitamin. Vitamin C je najpomembnejši antioksidant v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali. Pomanjkanje askorbinske kisline povzroči skorbut, tj. napako pri nastanku vezivne beljakovin ...

Vitamin D

Vitamin D je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, tj. napako pri razvoju kosti. Obstajata dve obliki vitamina D. Vir vitamina D 2 e ...

Vitamin K

Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi. V naravi je prisoten v dveh oblikah- vitamin K 1 - filokinon in vitamin K 2 - menakinon. Poleg teh d ...

Nitrat

V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama. V organski kemiji pa rečemo nitrati estrom dušikove kisline in alkoholov.

Nitrit

Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika in dveh negativno nabitih atomov kisika. Formula za nitrit je NO 2 -. Glede na situacijo si ga lahko predstavljamo kot sol ali ester dušikove kisline. Za človeka, predvsem pa za otroke, predstavlj ...

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin. Je hranljiva snov, s katero rastlina privablja žuželke in redkeje druge živali, ki nato s prenosom peloda sodelujejo pri njenem razmnoževanju ali rastlini pomagajo n ...

Semenke

Seménke so tiste rastline, ki tvorijo semena. So podskupina cevnic oz. kopenskih rastlin. Današnje semenke obsegajo pet skupin: kritosemenke Angiospermae, Magnoliophyta, velika skupina številnih poznanih rastlin iz zelo različnih habitatov. gneto ...

Vzpenjalka

Vzpenjalka oziroma liana ima prožna in vitka stebla, ki rastejo navzgor k svetlobi in se oprijemajo ter ovijajo okoli drugih rastlin, ki so hkrati njihova opora. Naslanjanje oziroma vzpenjanje ji omogočajo kaveljčki, listni peclji, prisesne blazi ...

Apomiksa

Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio nastane, ne da bi prišlo do oploditve. Izraz izhaja iz grščine, kjer predpona apo - pomeni brez in miksis prevedemo kot spajanje ali mešanje. Apom ...

Brst

Brst je rastni vršiček stebla ali poganjka, ki ga obkrožajo listne zasnove in v nekaterih primerih luskolisti. Ponekod se kot sopomenka za brst uporablja tudi beseda popek, četudi popek praviloma definiramo kot cvetni brst. Ponekod z izrazom brst ...

Dvojna oploditev

Dvojna oploditev je posebni tip oploditve rastlin, ki se pojavlja pri kritosemenkah. Zanj je značilno, da pri procesu sodelujeta dve moški spermalni celici, ki izvirata iz pelodnega zrna. Ena izmed dveh celic se združi z jajčno celico in tvori zi ...

Grobanje

Grobanje je naravna oblika razmnoževanja rastlin. To je način, pri katerem se poganjek ukorenini še preden se loči od matične rastline. Nekatere rastline v naravi se razmnožujejo z lastnim grobanjem. Poznani so trije načini grobanja, in sicer nač ...

Heterosporija

Heterosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin. Manjše, ki se imenujejo mikrospore, so moške, medtem ko so makrospore ženske. Mikrospore dajejo osnovo za nastanek moško determiniranih gametofito ...

Korenika

Koreníka ali rizóm je navadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine. Nekatere rastline, npr. trobentica ali trpotec, pa imajo pokončne korenike. Rizome imajo npr. še jajčevci, šmarnica, kana, s ...

Metageneza

Metageneza ali menjava generacij je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza. V omenjenih taksonih se večcelični hapl ...

Pritlika

Pritlike ali stoloni so stranski poganjki rastlin, ki rastejo v vertikalni smeri in za katere velja, da se širijo stran od svoje materinske rastline. Izvirajo neposredno iz baze materinske rastline, ki se nahaja v spodnjem delu stebla. Same pritl ...

Celično jedro

V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic. Vsebuje večino celičnega dednega materiala, urejenega v kromosome - več dolgih linearnih molekul DNK, povezanih ...

Centrosom

V biologiji celice je centrosom organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice. Hkrati ima pomembno regulatorno vlogo v celičnem ciklu, ki zajema interfazo in mitozo. Izraz centrosom izvira iz grščine, pri ...

Citoskelet

Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje. Celici daje obliko in trdnost, omogoča spreminjanje oblike celice in gibanje organelov ter sodeluje pri celični delitvi. Delimo ga v tri skupine: aktinski filamenti, intermediarni filame ...

Citosol

Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice. Sestoji iz vode in v njej raztopljenih ionov ter vodotopnih molekul encimi, druge beljakovine. Beljakovinski delež citosola znaša 20–30 %. Odvisno od vrste celice se v citoso ...

Endosom

Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici. S pomočjo endosomov celice izvajajo endocitozo. Poznamo tri vrste endosomov: zgodnje, krožeče in poz ...

Osrednja lamela

Osrednja lamela je skrajna zunanja plast celične stene rastlinskih celic, ki med seboj povezuje različne celice v tkiva in predstavlja njihovo skupno steno. Je v obliki razmeroma tankega sloja, na samem začetku tesno povezanega s celično membrano ...

Prokariontsko jedro

Prokariontsko jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom. Gre za celični organček nepravilne oblike, ki vsebuje večino dednine prokariontske celice. V nasprotju s celičnim jedrom, ki je prisot ...

Globulin

Globulíni so beljakovine iz skupine globularnih beljakovin, ki so rahlo kisle. Nasplošno se ne topijo v vodi, topijo pa se v raztopinah nevtralnih soli). Z raztopino amonijevega sulfata jih lahko reverzibilno oborimo. Globulini so najbolj razširj ...

Gluten

Glutén ali lépek je zmes beljakovin iz zrn žit, ki daje testu prožnost, koagulira pri peki in daje z vodo lepljivo maso. Po definiciji spadajo med glutene beljakovinske sestavine pšenice in sorodne beljakovine rži, ječmena in ovsa. Glutenske mole ...

Kalmodulin

Kalmodulin je znotrajcelična beljakovina, ki izkazuje specifično afiniteto do kalcijevih ionov in je prisotna pri vseh evkariontih. Kalmodulin ima pomembno vlogo kot sekundarni obveščevalec ter uravnava številne biokemijske procese v organizmu. K ...

Kazein

Kazein je glavna beljakovina v mleku prežvekovalcev. Kazein daje po koagulaciji trdno konsistenco skuti, sirom in drugim mlečnim izdelkom. V mleku je prisoten v obliki kalcijeve soli. Kazein koagulira v kislem okolju ali ob dodatku sirila, ne pa ...

Kriptokrom

Kriptokromi so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih. So flavoproteini, ki absorbirajo modro svetlobo. Udeleženi so v uravnavanju dnevnih cirkadianih ritmov ter zaznavanju magnetnega polja. Modra svetloba poleg tega vpliva tu ...

Laktoferin

Laktoferin, znan tudi kot laktotransferin je globularna beljakovina s protimikrobnim delovanjem in je del nespecifične imunosti sluznic. Nahaja se v mleku, še posebej v mlezivu oz. kolostromu, in mnogih izločkih sluznic, kot so sluz in solze pa t ...

Natriuretični peptid

Natriuretični peptidi so beljakovine, ki se sproščajo iz srčnomišičnih celic. Količina sproščenih natriuretičnih peptidov je sorazmerna z nategom mišične celice, ki odraža polnjenost srca; fiziološka vloga natriuretičnih peptidov pa je spodbujanj ...

Taumatin

Taumatin je mešanica intenzivno sladkih beljakovin, med katerimi prevladujeta taumatin I in II, in se nahajajo v sadežih zahodnoafriške rastline Thaumatococcus daniellli. Uporablja se kot sladilo in ojačevalec okusa. Po sistemu označevanja s štev ...

Titin

Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid. Pomemben je za organizacijo sarkomer progastih mišic, tj. skeletnih in srčnih mišic. Mutacije gena za titin so povezane z različnimi obolenji mišic.

Tubulin

Tubulin je poglavitna beljakovina v mikrotubulih; spada v družino globularnih beljakovin. Posamezna molekula ima molekulsko maso okoli 55 kDa. Mikrotubule sestavljajo dimeri α- in β-podenot tubulina. Obe podenoti sta rahlo kisli, njuna izoelektri ...

Ubikvitin

Ubikvitin je iz 76 aminokislin sestavljen protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave, preko lizinskih ostankov na druge proteine. Pomemben je predvsem kot označevalec citosolnih in jedrnih proteinov za razgradnjo v proteasomu, velikemu kompleks ...

Osteoblast

Osteoblast je enohedrna celica, ki izgrajuje organski del kostnine, imenovan osteoid. Deluje tako, da sibtetizira strukturno beljakovino kolagen, ki tvori mrežasto, gobasto strukturo tkiva, v katerega se kasneje nalagajo mineralne snovi.

Celični ciklus

Celični ciklus je zaporedje dogodkov v celici, ki vodijo v njeno delitev; matična celica se razdeli v dve hčerinski. Pri evkariontskih celicah lahko cikel razdelimo na mitozo in interfazo. Med interfazo celica raste, shranjuje hranilne snovi, v p ...

Interfaza

Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa. V interfazi, ki ji sledi mitoza, se celica pripravlja na delitev. Pri tem celica raste, v njej se namnožujejo organčki in nastajajo nove kopije DNK. V interfazi p ...

Mejoza

Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.Nastanejo spolne celice. Poteka v četrtem življenskem obdobju celice,torej v času celične delitve. Vendar namesto dveh hčerinskih celic nastanejo štiri cel ...

Mitoza

Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite. Nastali hčerinski celici imata enako število istovrstnih kromosomov kot njuna materinska celica - hčerinski celici sta zato genetsko enaki materinski, sta njena klona. Mnogoceličarjem omogoča ...

Ehinokandin

Ehinokandini so skupina protiglivičnih učinkovin, ki delujejo na celično steno glivice. Specifično in nespecifično zavirajo encimski kompleks 1.3-β-d-glukan-sintazo, ki sodeluje pri tvorbi glukanskih polimerov, poglavitne sestavine v celičnih ste ...

Etidijev bromid

Etidijev bromid je fluorescentno barvilo, ki se pogosto uporablja za obarvanje DNK pri različnih tehnikah, kot je gelska elektroforeza. Po izpostavitvi ultravijolični svetlobi oddaja oranžno svetlobo, ki se ojača skoraj 20-krat po vezavi na DNK. ...

Aflatoksin

Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov, med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus, pa tudi glive iz rodov Penicillium, Cladosporium in Fusarium. Spadajo tu ...