ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 308

Kalip

Kalip je bil Evdoksov učenec na Platonovi Akademiji. Izpopolnil je Evdoksovo teorijo gibanja planetov. Poskusil je rešiti problem enakomernega gibanja teles na nebu z domnevnimi homocentričnimi področji. S tem ni mogel opisati tudi nadaljnjega gi ...

Kleostrat

Kleostrat je bil morda sodobnik Naburimanija. Nekateri verjamejo, da je Kleostrat iz Babilonije v Grčijo uvedel živalski krog z začetkom v Ovnu in Strelcu ter Sončev koledar. Rimski slovničar in pisec Censorinus je v svojem delu De Die Natali iz ...

Menelaj

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Oinopid

Oinopid, starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Posidonij

Posidonij, latinsko Posidonius), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja, Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija. Posidonij je veljal za največjega vseveda svoj ...

Timoharis

Timoharis je bil Evklidov 365-275 pr. n. št. mlajši sodobnik. Navajal ga je Ptolemaj v Almagest. Okoli leta 300/280 pr. n. št. je Timoharis z Aristilom izdelal prvi na zahodu omenjeni zvezdni katalog, ki se ni ohranil, vendar ga je poznal Hiparh, ...

Thomas Makdougall Brisbane

Sir Thomas Makdougall Brisbane, prvi baronet, škotski astronom, general in kolonialni guverner, * 23. julij 1773, Brisbane House pri Largsu, grofija Ayrshire, Škotska, † 27. januar 1860, Brisbane House.

David Gill

Gill se je na Marischalovem kolidžu v dveh letih izučil za urarja. Že njegov oče je bil urar. Ukvarjanje s točnim merjenjem časa ga je pripeljalo do astronomije. V Aberdeenu je zgradil in opremil zasebni observatorij. V Kraljevem kolidžu je posta ...

James Gregory

thumb| Vera circuli et hyperbolae quadratura, 1667 Gregory je bil profesor na Univerzi svetega Andreja in Univerzi v Edinburghu. Leta 1660 je objavil delo Optica Promota, kjer je opisal zrcalni daljnogled. Leta 1663 je predložil brezhiben načrt z ...

James Nasmyth

James Nasmyth je bil najmlajši sin slikarja Alexandra Nasmytha 1758-1840. Eden od Alexandrovih konjičkov je bila mehanika in je porabil ves svoj prosti čas, da je pri delu z različnimi snovmi vzpodbujal svojega sina. Leta 1931 je Nasmyth v Manche ...

James Short

Short je bil sin mizarja Williama Shorta in je že zelo zgodaj postal sirota. Najprej se je šolal za duhovnika. Leta 1726 je začel študirati na Univerzi v Edinburghu. Tu je nanj postal pozoren profesor matematike Maclaurin. Okoli leta 1732 mu je M ...

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija, poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis. Bil je učitelj, zgodovinar, pesnik in jezikoslovec. Njegovo najpomembnejše delo, ki ga uvršča v sam svetovni vrh, je prva slovnica španskega ...

Antonio de Ulloa

Don Antonio de Ulloa y Garcia de La Torre, FRS, španski admiral, raziskovalec, astronom, akademik in politik, * 12. januar 1716, Sevilla, Španija, † 5. julij 1795, Isla de Leon, Cádiz, Španija. De Ulloa, potomec ugledne španske družine, je najbol ...

Emanuel Swedenborg

Emanuel Swedenborg, rojen Emanuel Swedberg, švedski protestantski teolog, znanstvenik, filozof, mistik, * 29. januar 1688, Stokholm, Švedska, † 29. marec 1772, London, Anglija. Emanuel Swedenborg je bil širko razgledan učenjak in znanstvenik. Pro ...

Joost Bürgi

Joost Bürgi, švicarski mehanik, astronom, urar in matematik, * 28. februar 1552, Lichtensteig, Švica, † 31. januar 1632, Kassel, Hesse-Kassel, sedaj Nemčija.

Johann Baptist Cysat

Cysat je bil v Ingolstadtu Scheinerjev učenec. Leta 1611 sta z daljnogledom začela opazovati Sončeve pege. Istega leta je eno leto za de Peirescom neodvisno odkril Orionovo meglico. Svoja opazovanja je objavil leta 1619 v delu Mathemata astronomi ...

Paul Guldin

Paul Guldin, švicarski matematik in astronom, * 12. junij 1577, Mels, Sankt Gallen, Švica, † 3. november 1643, Gradec, Avstrija.

Rudolf Johann Wolf

Rudolf Johann Wolf, švicarski astronom, matematik in zgodovinar astronomije, * 7. julij 1816, Fällenden pri Zürichu, Švica, † 6. december 1893, Zürich, Švica.

Danjonova lestvica

Danjonova lestvica je lestvica za določanje temine Lune med popolnim luninim mrkom s petimi stopnjami. Predlagal jo je André-Louis Danjon leta 1921, ko je postavil domnevo, da je svetlost luninega mrka povezana s sončevim ciklom. Ocena mrka po le ...

Gama (mrk)

Gama mrka opiše, kako centralno seka senca Lune ali Zemlje drugo telo. Razdalja, ki se meri v trenutku, ko senčni stožec prečka najbližje središču Zemlje ali Lune, se označi kot delež ekvatorialnega polmera Zemlje ali Lune.

Sončev mrk

Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako zastira svetlobo s Sonca. Pojavi se lahko le ob mlaju ali prazni luni. Sončevi mrki s ...

Heliocentrični model

Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce. Teoriji in nazoru rečemo tudi heliocentrízem. Beseda izhaja iz starogrščine, kjer ηλιος: Helios pomeni sonce, κέντρον: kéntron pa središče. Zgodovinsk ...

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo" Mala telesa Osončja "…. Sedaj vklj ...

Razpršeni disk

Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov. Izraz Razpršeni disk sta uvedla Duncan in Levison v letu 1977 po odkritju telesa 1996 TL 66

Jom Kipur

Jom Kipur je najsvetejši dan in najpomembnejši praznik judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja. Praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja je prepovedano.

Judovski prazniki

Judovski prazniki so prazniki, ki se praznujejo v judovstvu po judovsken koledarju. Prazniki vsebujejo verske, kulturne in nacionalne elemente, ki izhajajo iz treh virov: biblične micvot, rabinskih razprav, judovske zgodovine in zgodovine države ...

Pasha

Pásha je judovski praznik, ki ga praznujejo konec marca ali v začetku aprila. V slovenščini ta praznik imenujemo tudi judovska velika noč ali praznik opresnikov. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda iz Egipta, kjer so trpeli v suženjstvu. ...

Roš hašana

Roš hašana, tudi roš ha-šona, je judovsko novo leto, ki se praznuje na 1. in 2. dan meseca tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja. Tišri je po gregorijanskem koledarju v obdobju od septembra do oktobra. 1. tišrija je po Mišni dan, od katere ...

Adventni venec

Adventni venec je iz zimzelenega rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Medtem ko so ga Slovenci v Kanalski dolini poznali na začetku 20. stoletja, se je okras v adventnem času, prevzet od germanskih sos ...

Binkoštni ponedeljek

Binkoštni ponedeljek je krščanski praznik, ki sledi dan po binkoštnem prazniku. Cerkev tega dne praznuje praznik Marije, Matere Cerkve. Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje. Prosili so za da ...

Brezmadežno Srce Marijino

Brezmadežno Srce Marijino je objekt čaščenja v Rimskokatoliški Cerkvi, pa tudi praznik z istim imenom. Marijino srce je simbol Marijinih vrlin, zlasti njene ljubezni do Boga in do ljudi. Praznik Srca Marijinega je premakljivi praznik in se ga pra ...

Devetdnevje

Devetdnevje novem = devet + dies = dan) – tudi sveto devetdnevje – pomeni obdobje devetih dni žalovanja, ki sledijo papeževi smrti.

Gospodov vnebohod

Gospodov vnebohod je krščanski praznik, ki se praznuje 40 dni po Veliki noči. Cerkev se tega dne spominja od mrtvih vstalega Jezusa Kristusa, ki je dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebesa k svojemu nebeškemu Očetu. Praznik v Sloveniji ni d ...

Hubertova maša

Hubertova maša je instrumentalno izvedena maša. Vsako leto se v Božjo čast in spomin svetega Huberta izvede maša na Hubertov godovni dan, 3. novembra. Sveti Hubert je bil po izročilu strasten, nezmeren lovec, ki je plenjenje divjadi videl kot nek ...

Nedelja gaudete

Nedelja gaudéte je po katoliškem liturgičnem koledarju tretja nedelja v adventu, ki je lahko med 11. decembrom in 17. decembrom. Izraz gaudete v latinščini pomeni veselite se. To povabilo k veselju se pojavi v vstopnem spevu pri maši tretje adven ...

Pepelnična sreda

Pepelníčna sréda je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091. Bistvena značilnost ...

Povišanje svetega Križa

Povišanje svetega Križa je krščanski praznik, ki ga Pravoslavna in Katoliška cerkev praznuje 14. septembra. Praznik se nanaša na češčenje križa, na katerem je umrl Jezus Kristus. Uvedba je povezana z najdbo pravega križa v Sveti deželi, ki naj bi ...

Prošnji dnevi

Prošnji dnevi ali križevi dnevi so v tradiciji zahodnega krščanstva štirje spokorni dnevi molitve, posta in prošenj za blagoslov pred praznikom Jezusovega vnebohoda. Teden, v katerem so prošnji dnevi, se imenuje prošnji teden, zaradi procesije s ...

Sveti Peter in Pavel

Sveti Peter in Pavel je krščanski praznik, ki se praznuje vsako leto 29. junija, na domnevni dan mučeniške smrti apostolov Petra in Pavla. Peter je bil križan, Pavel pa obglavljen. Je eden od najstarejših cerkvenih praznkov, praznovali so ga že v ...

Sveto rešnje telo in kri

Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice ali 11 dni po binkoštni nedelji. Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo ne ...

Velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik ves ...

Velika sobota

Vélika sobóta je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se ga v soboto pred veliko nočjo. Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in velikim petkom sestavlja velikonočno tridnevje. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja Božjega groba. ...

Veliki četrtek

Veliki četrtek je premakljiv krščanski praznik, ki je vsako leto v tednu po cvetni nedelji. Kristjani ga praznujejo na četrtek pred veliko nočjo. Veliki četrtek skupaj z velikim petkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje. Na veliki č ...

Veliki petek

Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se v petek pred veliko nočjo. Veliki petek skupaj z velikim četrtkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje. V petek pred praznikom pashe judovske velike noči je dal Poncij Pilat Je ...

Velikonočno tridnevje

Velikonôčno tridnévje je izraz, ki opisuje zadnje tri dni pred praznikom krščanske velike noči. Izraz velikonočno tridnevje se uporablja zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi, tudi druge krščanske Cerkve pa se v tem obdobju intenzivno pripravljajo na n ...

Verne duše

Verne duše je krščanski praznik, ki se obhaja v katoliški Cerkvi 2. novembra v spomin na zveličane člane Cerkve, ki se še očiščujejo v vicah.

Zahvalna nedelja

V Sloveniji kristjani praznujejo zahvalno nedeljo vsako leto na nedeljo po prazniku vseh svetih. Katoličani ta dan praznujejo praznik hvaležnosti, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, kot so svobo ...

Dan Zemlje

Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno p ...

Fête de la Musique

Fête de la musique v Slovenščini znan tudi kot dan glasbe, dan ustvarjanja glasbe ali svetovni dan glasbe, je vsakoletno glasbeno praznovanje, ki poteka 21. junija. Na dan glasbe lahko državljani mesta ali države predvajajo glasbo zunaj svojih so ...

Mednarodni dan bele palice

Mednarodni dan bele palice je 15. oktober. Leta 1970 ga je razglasila Mednarodna zveza slepih. Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima ...