ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 306

Pentomina

Pentomína je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah. Beseda pentomina izhaja iz starogrške besede πέντε: pénte - pet in domina. Obstaja 12 različnih prostih pentomin, ki se ...

Petersenov graf

Petersenov gráf je v teoriji grafov pomemben graf z 10 točkami in 15 povezavami. Ima mnogo zanimivih značilnosti in se velikokrat rabi kot uporabni primer in protiprimer pri mnogih problemih v teoriji grafov. Imenuje se po danskem matematiku Juli ...

Petkotnik

Z izrazom petkotnik je po navadi mišljen pravilni konveksni petkotnik. V pravilnem petkotniku so vse stranice in koti enaki, notranji kot pa znaša 3π/5 radianov, oziroma 108 stopinj. Vsota notranjih kotov v enostavnem petkotniku je enaka 540°. Nj ...

Petstrana antiprizma

Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma. Sestavljena je iz dveh petkotnikov, ki sta povezana med seboj z obročem desetih ...

Petstrana bipiramida

Petstrana bipiramida je tretja v neskončni množici bipiramid z tranzitivnimi stranskimi ploskvami. Vsaka bipiramida je dual uniformne prizme. Kadar so stranske ploskve enakostranični trikotniki je to deltaeder in Johnsonovo telo J 13. Lahko ga ob ...

Petstrana girokupolarotunda

Petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Že ime nakazuje, da jo dobimo z združevanjem petstrane kupole in petstrane rotunde vzdolž njenih desetkotnih osnovnih ploskev. Razlika je samo v tem, da so v tem telesu polovice medseboj ...

Petstrana kupola

Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles. Lahko se dobi kot rezina rombiikozidodekaedra. 92 Jonhsonovih teles je imenoval in opisal matematik Norman Johnson rojen 1930 v letu 1966. Petstrano kupolo sestavlja pet enakostranični ...

Petstrana ortobikupola

Petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo dobimo z združevanjem dveh petstranih kupol vzdolž njenih desetkotnih osnovnih ploskev tako, da se ujemata podobni stranski ploskvi. Vrtenje za 36º ene izmed kupol pre ...

Petstrana ortobirotunda

Petstrana ortobirotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, ga dobimo tako, da združimo dve petstrani rotundi vzdolž njihovih podobnih desetkotnih stranskih ploskev. Vrtenje za 36º ene izmed rotund pred združevanjem ...

Petstrana ortokupolarotunda

Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo lahko dobimo tako, da združimo petstrano kupolo in petstrano rotundo vzdolž njenih desetkotnih osnovnih ploskev tako, da se ujemajo petstrane stransk ...

Petstrana rotunda

Petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Lahko se jo obravnava tudi kot polovico ikozidodekaedra. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 imenoval in opisal 92 teles, ki se sedaj imenujejo Johnsonova telesa.

Piramida (geometrija)

Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem. Osnovna ploskev je poljuben n -kotnik, plašč pa je sestavljen iz trikotnikov, ki povezujejo osnovno ploskev s točko, ki jo imenujemo vrh piramide. Stranice osnovne ploskve imen ...

Pitagorejsko praštevilo

Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: 4 n + 1 ; n ≥ 1. {\displaystyle 4n+1;\quad n\geq 1\!\.} To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika. Število 5 je na primer pitagorejsko praštevilo – 5 {\displaysty ...

PlanetMath

PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija. Njen poudarek je na strogosti, odprtosti, pedagogiki, vsebini v realnem času in povezani vsebini. Predstavlja skupnost približno 24.000 ljudi z različnimi zanimanji za matematiko. Projekt na ...

Platonski graf

Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa. Obstaja 5 platonskih grafov in vsi so regularni poliedrski grafi in zaradi tega tudi 3-točkovnopovezani, točkovnoprehodni, povezavnoprehodni in ravninski grafi ...

Ploskev

Plôskev v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem prostoru. Ploskev je lahko ravna, v splošnem pa kriva. Najbolj tipična primera ploskev sta: ploskev, ki je graf funkcije dveh spremenljivk ploskev, ki obdaja trirazsežno geometrijsko t ...

Podaljšana kvadratna girobikupola

Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem kvadratne girobikupole J 29 tako, da dodamo osemstrano prizmo med njeni polovici. Kot rezultat dobimo telo, ki je po ogliščih pravilno. Ureditev štirih stranskih ploskev glede na poljubno oglišče je ...

Podaljšana kvadratna kupola

Podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo dobimo s podaljševanjem kvadratne kupole tako, da dodamo osemstrano prizmo na njeno osnovno ploskev.

Podaljšana kvadratna piramida

Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem kvadratne piramide tako, da pritrdimo kocko na njeno kvadratno osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je topološko sebidualna.

Podaljšana petstrana bipiramida

Podaljšana petstrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo lahko dobimo tako, da podaljšamo petstrano bipiramido s tem, da prilepimo petstrano prizmo na njeni skladni polovici.

Podaljšana petstrana girobikupola

Podaljšana petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo dobimo s podaljšanjem petstrane girokupole tako, da dodamo desetstrano prizmo med njeni skladni polovici. Z vrtenjem ene izmed petstranih kupol za 36º prede ...

Podaljšana petstrana girobirotunda

Podaljšana petstrana girobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že njegovo ime kaže, ga lahko dobimo s pomočjo podaljševanja "petstrane girobirotunde" ali ikozidodekaedra tako, da dodamo desetstrano prizmo med njegovi skladni polovici. Z v ...

Podaljšana petstrana girokupolarotunda

Podaljšana petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Že ime nakazuje, da jo dobimo s podaljševanjem petstrane girokupolerotunde tako, da dodamo desetstrano prizmo med polovici. Kadar pa zavrtimo petstrano rotundo za 36º preden v ...

Podaljšana petstrana ortobikupola

Podaljšana petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem petstrane ortobikupole tako, da dodamo desetstrano prizmo med njeni dve skladni polovici. Z vrtenjem ene izmed kupol pred vnosom priz ...

Podaljšana petstrana ortobirotunda

Podaljšana petstrana ortobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime kaže jo dobimo tako, da podaljšamo petstrano ortobirotundo tako, da dodamo desetstrano prizmo med njeni skladni polovici. Z vrtenjem ene izmed petstranih rotund za 36º ...

Podaljšana petstrana ortokupolarotunda

Podaljšana petstrana ortokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo lahko dobimo s podaljševanjem ortokupolerotunde tako, da dodamo desetstrano prizmo med njeni polovici. Z vrtenjem kupole ali rotunde za 36º pred vstavl ...

Podaljšana petstrana piramida

Podaljšana petstrana piramida je eno zmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, se jo lahko dobi s podaljševanjem petstrane piramide, tako da se pritrdi petstrano prizmo na osnovno ploskev. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 imenoval in o ...

Podaljšana petstrana rotunda

Podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo lahko dobimo s podaljševanjem petstrane rotunde s tem, da pritrdimo desetstrano prizmo na njeno osnovno ploskev. Lahko jo obravnavamo tudi kot podaljšano petstran ...

Podaljšana tristrana bipiramida

Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles. Je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike. Kot že ime nakazuje, jo dobimo s podaljševanjem tristrane bipiramide tako, da dodamo tristrano prizmo med nje ...

Podaljšana tristrana girobikupola

Podaljšana tristrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje, jo dobimo s podaljševanjem tristrane girobikupole ali kubooktaedra tako, da dodamo šeststrano prizmo med njeni dve polovici, ki sta skladni tristrani kupoli. Z ...

Podaljšana tristrana piramida

Podaljšana tristrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem tetraedra tako, da pritrdimo tristrano prizmo na osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je telo topološko, ne pa tudi geometrij ...

Podaljšano trikotno tlakovanje

Podaljšano trikotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine. Sestavljajo ga trije trikotniki in dva kvadrata na vsakem oglišču. Conway rojen 1937 ga je imenoval izosnub kvadril.

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n. Vsako podolžno število za dani n je dvakrat večje od trikotniškega števila. Prva podolžna števila za n ≥ 0 so: 0, 2, 6, 12, 20, 30, 42, 56, 72, 9 ...

Poldodekaeder

Poldodekaeder je abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev v primerjavi z dodekaedrom. Lahko se ga realizira kot projektivni polieder, ki je teselacija realne projektivne ravnine s šestimi petkotniki. Ponazori se ga lahko s ...

Polikocka

Polikócka je geometrijsko telo, ki ga sestavlja ena ali več enakih s ploskvami spojenih enotskih kock. Polikocke so trirazsežni analogoni dvorazsežnih ravninskih poliomin. Kocka soma, Bedlamova kocka, vražja kocka, Slothouber-Graatsmajeva sestavl ...

Polinomi Čebišova

Polinómi Čebišova so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila. Imenujejo se po Pafnutiju Lvoviču Čebišovu. Pol ...

Polinomska matrika

Polinomska matrika je matrika, ki ima za elemente polinome z eno ali več spremenljivkami. Posebno obliko imenujemo tudi matrika λ. To je matrika, katere elementi so polinomi spremenljivke λ {\displaystyle \lambda \,}. Najvišja potenca v polinomih ...

Polkocka

Polkocka je v abstraktni geometriji abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev kocke. Lahko ga realiziramo kot projektivni polieder, ki je teselacija projektivne ravnine s štirikotniki. To si lahko predstavljamo kot projektiv ...

Poloktaeder

Poloktaeder je abstraktni pravilni polieder, ki ima samo polovico stranskih ploskev pravilnega oktaedra. Ima 4 trikotne stranske ploskve, 6 robov in tri oglišča. Njegov dualni polieder je polkocka. Lahko ga gledamo tudi kot kvadratno piramido bre ...

Polpraštevilo

Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh praštevil. Prva polpraštevila so: 4, 6, 9, 10, 14, 15, 21, 22, 25, 26, 33, 34, 35, 38, 39, 46, 49, 51, 55, 57, 58. Vsak kvadrat poljubnega praštevila je polpraštevilo, tako da bo n ...

Posplošeni verižni ulomek

Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti. Posplošeni verižni ...

Potenca praštevila

Poténca práštevila je v matematiki pozitivna cela potenca praštevila. 5 = 5 1 {\displaystyle 5=5^{1}\,}, 9 = 3 2 {\displaystyle 9=3^{2}\,}, 16 = 2 4 {\displaystyle 16=2^{4}\,} in 125 = 5 3 {\displaystyle 125=5^{3}\,} so na primer potence praštevi ...

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta je v matematiki neskončna vrsta oblike: f x = ∑ n = 0 ∞ a n x − a n = a 0 + a 1 x − a + a 2 x − a 2 + a 3 x − a 3 + ⋯ {\displaystyle fx=\sum _{n=0}^{\infty }a_{n}\leftx-a\right^{n}=a_{0}+a_{1}x-a+a_{2}x-a^{2}+a_{3}x-a^{3}+\cdots } ...

Povečan dodekaeder

Povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles, ki je sestavljen iz dodekaedra s petstrano piramido pritrjeno na eno izmed stranskih ploskev. Kadar pritrdimo dve takšni piramidi, dobimo parabipovečan dodekaeder, metabipovečan dodekaeder ali tr ...

Povečan prisekan dodekaeder

Povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles. Že ime nakazuje, da ga dobimo tako, da pritrdimo dve kvadratni kupoli na dve vzporedni osemkotni stranski ploskvi prisekane kocke.

Povečan trojno izginjajoč ikozaeder

Povečan trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles. Dobimo ga tako, da združimo tetraeder z drugim Johnsonovim telesom, to pa je trojno izginjajoč ikozaeder. V letu 1966 je Norman Johnson rojen 1930 imenoval in opisal 92 Johnsonov ...

Povečana prisekana kocka

Povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje ga dobimo tako, da pripojimo kvadratno kupolo na eno izmed osemkotnih stranskih ploskev prisekane kocke.

Povečana sfenokorona

Povečana sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles. Dobimo jo tako, da dodamo kvadratno piramido na eno izmed stranskih ploskev sfenokorone. Je edino Johnsonovo telo, ki ga s pomočjo postopki "odreži in prilepi", kjer komponente niso odseki Plat ...

Povečana šeststrana prizma

Povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles. Že ime kaže na to, da jo lahko dobimo z dodajanjem kvadratne piramide šeststrani prizmi na eno izmed ekvatorialnih stranskih ploskev.

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katerega velja x > 0 {\displaystyle x> 0}. Nenegativna števila so vsa pozitivna števila in število 0; za njih velja x ≥ 0 {\displaystyle x\geq 0}.