ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 273

1669

24. avgust - Alessandro Marcello, italijanski skladatelj † 1747 26. maj - Sébastien Vaillant, francoski botanik † 1722 2. avgust - Mahmud I., sultan Osmanskega cesarstva † 1754 2. februar - Louis Marchand, francoski organist in harpsikordist † 17 ...

Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)

Obleganje Kamjanca-Podolskega, ki se je začelo 18. avgusta 1672 in trajalo do 27. avgusta, ko so poljski branilci kapitulirali. Med obleganjem je polkovnik Jurij Volodjovski izvedel več uspešnih izpadov lahke konjenice.

1673

1673 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1674

1674 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1677

1677 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1679

1679 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1680

1680 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1682

1682 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1683

1683 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1684

1684 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

1685

1685 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Potsdamski edikt

Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29. oktobra 1685 kot odgovor na preklic nantskega edikta iz 1598. Oktobra 1685 je francoski kralj Ludvik XIV. preklical nantski edikt. Preganjanje in siljenje k spreobrnitv ...

1687

1687 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Bitka pri Mohaču (1687)

Druga bitka pri Mohaču, turško Mohaç muharebesi) 12. avgusta 1687 je bila bitka med vojsko osmanskega sultana Mehmeda IV. pod poveljstvom njegovega velikega vezirja Sari Sulejmana Paše in silami cesarja Leopolda I. Habsburškega pod poveljstvom Ka ...

1688

1688 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1689

1689 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Velika aliansa (1689)

Velika aliansa, imenovana tudi dunajska, je bila vojaška zveza med cesarjem Svetega rimskega cesarstva, Nizozemsko, Anglijo, usmerjena proti ekspanzionistični politiki francoskega kralja Ludvika XIV. Predhodnica velike alianse je bila t. i. augsb ...

Bitka pri reki Boyne

Bitka pri reki Boyne / 11. julij 1690 ; angleško Battle of the Boyne, irsko Cath na Bóinne) je ključni dogodek irske in severnoirske zgodovine. Ob reki Boyne blizu kraja Rosnaree je kralj Viljem III. premagal kralja Anglije Jakoba II. iz rodbine ...

1691

1691 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Bitka pri Slankamnu

Bitka pri Slankamnu 19. avgusta 1691 je bila bitka med vojskama Svetega rimskega cesarstva in Osmanskega cesarstva, ki se je končala s prepričljivo zmago krščanske vojske. V vojski Svetega rimskega cesarstva so sodelovale nemške, avstrijske, hrva ...

1693

1693 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1694

1694 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Bombardiranje Bruslja

Bombardiranje Bruslja francoskih vojakov Ludvika XIV. 13., 14. in 15. avgusta 1695 ter posledično požar sta bila najbolj uničujoča dogodka v celotni zgodovini Bruslja. Veliki trg skupaj s tretjino stavb v mestu je bil uničen. Obnova mestnega sred ...

1696

1696 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1698

1698 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

1699

1699 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1700

1700 je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek. To je bilo prvo izjemoma navadno leto po uvedbi gregorijanske ...

1703

1703 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

1705

1705 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1711

1711 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1712

1712 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek. Po švedskem koledarju je bilo 1712 prestopno leto, ki se je začelo na ponedeljek, vendar je 29. februarju ...

1713

1713 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Tolminski kmečki upor

V 15. in 16. stoletju je v slovenskih deželah od kmetijstva živelo približno 95 % prebivalstva. Zaradi turških vpadov in vojn, pa tudi zaradi različnih bolezni ter davkov, se je njihov socialni položaj vse bolj slabšal. Kmetje so se v obdobju dob ...

1714

1714 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1715

Franc Temlin izda prvo prekmursko knjigo v Nemčiji Mali katechismus 24. december - Švedske sile okupirajo Norveško. 3. maj - Popolni sončni mrk, viden v južni Angliji, Švedski in Finski zadnji popolni sončni mrk viden v Londonu.

1716

1716 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

1717

1717 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1718

1718 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

1720

1720 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

1721

2. maj - Peter Pavel Glavar, slovenski duhovnik, gospodarstvenik in mecen † 1784 29. december - Madame de Pompadour, francoska plemkinja † 1764 27. avgust - knez Johann Adam von Auersperg, tirolski maršal † 1795 6. september - Fortunat Bergant, s ...

1722

1722 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1723

1. julij - Adam Ferguson, škotski filozof in zgodovinar † 1816 17. februar - Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf, fizik † 1762 22. marec - Lovrenc Bogović, gradiščanski hrvaški pisatelj in franciškanski menih † 1789 10. julij - si ...

1724

1724 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

1725

1725 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

1726

1. maj - Voltaire odide v izgnanstvo v Anglijo. 6. avgust - Karel VI. in Katarina Velika podpišeta vojaški sporazum.

1727

1727 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

1728

1728 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

1729

6. september - Moses Mendelssohn, nemški judovski filozof † 1786 2. januar - Johann Daniel Titius, nemški astronom, fizik, biolog † 1796 12. januar - Edmund Burke, anglo-irski filozof, govornik, zgodovinar in državnik † 1797 2. maj - Katarina II. ...

1730

1730 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

1731

1731 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.