ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 217

Borova polonica

Odrasli hrošči merijo v dolžino med 4 in 6 mm. Pokrovke so običajno črne barve s po dvema rdečima znamenjema v obliki vejice ter dvema manjšima rdečima ovalnima pegama. Barva posamičnih osebkov sicer lahko variira, včasih pa se spreminja celo s s ...

Brezov pedic

Odrasli metulji imajo razpon kril med 35 in 60 mm. V Sloveniji imajo metulji eno generacijo letno in letajo med majem in avgustom, v jugozahodnem delu Severne Amerike pa se letno pojavljata dve generaciji. Gosenice se hranijo z listi mnogih razli ...

Brzični škratec

Brzični škratec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.

Bukov kozliček

Bukov kozliček ima čokato telo sive ali sivomodre barve. Na vsaki pokrovki ima po dve črni pegi. Na glavi ima dolge tipalnice sivočrne barve. Za razliko od večine ostalih vrst kozličkov bukov kozliček ne leti, saj ima zakrneli drugi par kril pod ...

Bukov prelec

Bukov prelec je vrsta metulja iz družine hrbtorožk, ki poseljuje palearktiko, razen Severne Afrike in je lahko škodljivec v bukovih gozdovih.

Bukova kobilica

Odrasli samci bukove kobilice dosežejo dolžino med 16 in 23 mm, samice pa so nekoliko večje in dosežejo dolžino med 22 in 30 mm. Osnovna barva bukove kobilice je travnato zelena. Zanjo so značilne izbuljene temno rdeče oči, na zadnjem paru nog pa ...

Camponotus tergestinus

Camponotus tergestinus je vrsta mravlje, domnevno razširjena po večjem delu Srednje in Južne Evrope do juga Anatolije v azijskem delu Turčije. Zaradi prikritega načina življenja je bilo doslej najdb le nekaj več kot deset, večinoma posameznih ose ...

Chrysoperla lucasina

Chrysoperla lucasina je ena od petih sestrskih vrst navadne tenčičarice, žuželke iz družine tenčičaric, ki je razširjena predvsem po večjem delu Evrope, pa tudi po zahodni Aziji in severni Afriki. Skupaj s sestrskimi vrstami je znana predvsem po ...

Citronček

Citronček ali rumenjak spada v družino belinov. To so srednje veliki dnevni metulji, ki so dokaj pogosti na gozdnem in grmovnatem svetu. Krila so pri samcih citronsko rumena, pri samicah pa zelenkasto bela. Tako samec kot samica imata na sredini ...

Čebeljeliki kožekrilci

Čebeljeliki kožekrilci so velika naddružina kožekrilcev, v katero združujemo dva tradicionalno opredeljena taksona - ose grebače in čebele. Po uveljavljenem mnenju gre za posebno vejo os, ki so pričele uporabljati pelod in nektar za hrano ličink ...

Čmrlj

Čmrlj je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele, vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah. Znani so po čokatem telesu, gosto poraščenem z dlačicami, socialni organi ...

Črni apolon

Črni apolon je velik metulj, ki preko kril meri med 46 in 60 mm. Krila so bela in imajo značilen črn vzorec, ob zunanjem robu sprednjih kril pa se vleče prozoren pas, ki je pri samicah širši kot pri samcih. Na tem delu nima razvitih krilnih luski ...

Črni kamenjak

Črni kamenjak je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.

Črni medvedek

Črni medvedek je vrsta metulja, ki je razširjena po Iberskem polotoku, zahodni in osrednji Evropi, Anatoliji, zahodnem in severnem Iranu, zahodni Sibiriji, jugozahodni Aziji in Severni Afriki.

Črni ploščec

V dolžino meri med 42 in 45 mm, od tega zadek od 25 do 29 mm. Zadnje krilo je dolgo 32–38 mm. Po barvnem vzorcu se zlahka loči od podobnih kačjih pastirjev. Neodrasle osebke prepoznamo po temnih konicah, temnih progah na bazi in živorumenemu spre ...

Črtasta pižamarka

Črtasta pižamarka je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena v Evropi vključno z evropskim delom Rusije, predvsem na jugu celine v Sredozemlju, a jo najdemo vse do Skandinavije. Razširjena je tudi po vsej Sloveniji. Prehranjuje se s ...

Črtasti medvedek

Črtasti medvedek je vrsta metulja iz družine nepravih sovk z značilnim vzorcem, ki je razširjena po celi Evropi.

Deviški pastir

Deviški pastir je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po večjem delu Evrope in nekaj okoliških regijah.

Dimnikarski žagovinar

Dimnikarski žagovinar je vrsta vsejedih hroščev iz družine kozličkov, ki je razširjena po skoraj vsej Evropi, od vzhodnih Alp pa vse do Koreje in Japonske na vzhodu.

Dnevni pavlinček

Dnevni pavlinček je dnevni metulj iz družine pisančkov, razširjen v Evropi in Aziji vse do Japonske. Prek kril meri 5–6 cm, samice so nekoliko večje od samic, sicer pa enakega izgleda. Po zgornji površini kril so živordeče barve s črnimi robovi i ...

Dolgotipalčnice

Dolgotipalčnice so podred kobilic, za katere so značilne dolge, nitaste tipalnice, ki lahko po dolžini nekajkrat presegajo dolžino preostalega telesa. Po tej lastnosti se najlaže ločijo od drugega podreda, kratkotipalčnic, kjer so tipalnice krajš ...

Domača muha

Domača muha se najbolj namnožijo v jeseni in postanejo lahko prava nadlega za človeka. Hladna jesen in mušja plesen jih večino pomorita. Nekaj samic vseeno prezimi v ogrevanih sobah, te samice so se že prej sparile in hranijo samčeve semenčice v ...

Drevesna zelenka

Odrasli samci te vrste zrastejo v dolžino med 28 in 36 mm, samice pa med 32 in 42 mm. Običajno so povsem zelene barve, lahko pa se pojavijo tudi osebki rumenkastih odtenkov ali zeleni z rumenkastimi nogami. Za to vrsto so značilne dolge tipalnice ...

Dristavični spreletavec

Dristavični spreletavec je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.

Drosophila melanogaster

Drosophila melanogaster je majhna muha iz družine vinskih mušic. Samice merijo 2.5 mm, samci pa so nekoliko manjši. V naravi imajo opečnato rdeče oči in rjavkasto-rumeno telo s prečnimi obroči temne barve preko zadka. Vrstno ime je dobila po last ...

Dvobarvna dišavka

Samice dosežejo telesno dolžino do 12 mm. Glava in oprsje sta črne barve, zadek pa je poraščen z živo rdečkastimi dlačicami. Pri samcih je rdečkasta barva zadka manj kričeča. Spomladi so ene prvih čebel, ki se pojavijo v naravi, saj lahko letajo ...

Dvopikčasta polonica

Dvopikčasta polonica je mesojeda vrsta polonic, ki je razširjena po celi holarktiki. Zelo pogosta je v osrednji in zahodni Evropi Europe, domorodna pa je tudi v Severni Ameriki, kjer pa je njena populacija v nekaterih delih drastično upadla. V za ...

Dvozobi borov lubadar

Dvozobi borov lubadar je evropska vrsta lubadarjev, ki je razširjena tudi v Sloveniji in predstavlja škodljivca v sestojih bora in smreke.

Enakokrili kačji pastirji

Enakokrili kačji pastirji so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev. Prepoznamo jih predvsem po lastnosti, da sta oba para njihovih kril med seboj podobna odtod tudi njihovo ime, med ...

Gabrov pedic

Odrasli metulji imajo premer kril med 30 in 40 mm. V Sloveniji se pojavljajo v od junija do septembra v dveh generacijah. Samice so znatno večje od samcev.

Glogova belinka

Glogova belinka meri preko kril med 50 in 60 mm in ima bela krila z izrazito poudarjenimi žilami. Žile so pri samcih črne, pri samicah pa temno rjave. Telo je kosmato, poraščeno je z belimi dlačicami, noge in tipalnice pa so črne. Konci tipalnic ...

Gmajniška vozlasta mravlja

Gmajniška vozlasta mravlja je evro-sibirska vrsta mravelj, ki je razširjena tudi v Sloveniji. Najbolje se počuti v zmerno vlažnem okolju. Ne moti je namočena zemlja, vendar pa potrebuje direktno sončno svetlobo. Pogosto poseljuje šotna barja. Mra ...

Gorski apolon

Gorski apolon običajno živi na nadmorskih višinah med 1000 in 2000 metri, kjer junija in julija leta po planinskih travnikih in pašnikih. Njegov razpoznaven znak so rdeče-črno obrobljene očesaste lise na zadnjih krilih, katerih osnovna barva je b ...

Gosenica

Gosenice so ličinke metuljev. Telo gosenic je v splošnem mehko, cevaste oblike, z jasno členjenima oprsjem in zadkom. Na oprsju so trije pari nog. Zadek, zgrajen iz desetih členov nosi od dva do pet parov mesnatih izrastkov, podobnih nogam, ki pa ...

Gospica

Gospica ima premer kril med 48 in 65 mm, na oranžno obarvani zgornji strani kril pa ima vzorec iz črnih peg. Samica je zgoraj manj intenzivno oranžna in posuta z večjimi črnimi pegami kot jih ima samec. Sprednja krila so oranžna tudi spodaj, spod ...

Goveji obad

Goveji obad zraste med 25 in 30 mm v dolžino. Samice se prehranjujejo s krvjo goveda, pa tudi s krvjo drugih vrst živali, tudi človeka. Kri zagotavlja pomembne beljakovine za razvoj jajčec, ki jih odlagajo na rastlinje, največkrat na vlažnih trav ...

Gozdni postavnež

Gozdni postavnež meri preko kril med 40 in 45 mm, zgornja stran njegovih pa je temno rjave barve, preko katere se ponavljajo rjavkasto rdeči pasovi lis. Predvsem samci imajo nekaj lis kremasto bele barve. Osnovna barva spodnje strani kril je opeč ...

Gozdni vratar

Za to vrsto je značilen spolni dimorfizem. Samci imajo na zgornji strani prednjih kril temno pego, v kateri so posebne dišavne luske za proizvajanje feromona. Feromon najverjetneje izločajo za privabljanje samic, njegova kemična sestava pa ni zna ...

Grabežnice

Grabežnice so družina žuželk, ki obsega okoli 7100 vrst, razširjenih po celem svetu. Že ime pove, da se te muhe prehranjujejo z drugimi žuželkami, ki jih lovijo. Za grabežnice so značilne dolge in močne noge, med očmi pa imajo brazdo. Glava je pr ...

Graffejeva opnarka

Graffejeva opnarka je vrsta divjih čebel iz družine opnark, razširjena po vzhodnem Sredozemlju. V Sloveniji je ta samotarska vrsta divjih čebel razširjena po Krasu in Polhograjskem hribovju, kjer obiskuje izključno cvetove lepega luka, leta pa v ...

Grbavi pesni mrhar

Grbavi pesni mrhar je holarktična vrsta hrošča iz družine mrharjev, ki je razširjena po Evropi, severni Aziji in Severni Ameriki.

Grebača ubijalka čebel

Grebače ubijalke čebel so majhne samotarske ose, ki se pojavljajo od junija do septembra. Samice v dolžino dosežejo med 8 in 12 mm, samci pa so nekoliko manjši in merijo v dolžino le med 6 in 10 mm. Prečno je zadek razdeljen na črne in rumene pas ...

Grmiščna zverca

Grmiščna zverca je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po zahodnem in osrednjem delu Evrazije.

Grmiščni okarček

Grmiščni okarček je srednje velik metulj, ki preko kril meri med 30 in 40 mm. Spodnja stran zadnjih kril je sivorjava in ima med vzorcem lažnih očesc valovit bel pas. Za to vrsto so značilna oranžno in rjavo obrobljena črna očesca z belo sredino, ...

Hitlerjev brezokec

Hitlerjev brezokec je jamski hrošč iz družine krešičev, slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem. Kot druge prave jamske živali ima zakrnele oči, nepigmentiran zunanji skelet in razmeroma dolge okončine, s katerimi zazna ...

Hrastov semenar

Hrastov semenar je vrsta pravih rilčkarjev, ki velja za škodljivca v hrastovih gozdovih. Izvira iz Severne Amerike.

Isotomus speciosus

Isotomus speciosus je vrsta hrošča iz družine kozličkov, razširjena po Srednji in Jugovzhodni Evropi do Kavkaza na meji z Jugozahodno Azijo. Odrasli dosežejo 12 do 22 mm v dolžino in imajo vpadljiv vzorec obarvanosti z belimi lisami na črni podla ...

Jadralec

Jadralec je po obliki, barvi in velikosti podoben sorodnemu lastovičarju. Preko kril meri med 55 in 70 mm. Telo in krila so rumene barve s črnim vzorcem, ki ga oblikujejo vzdolžne črne črte. Osnovna barva kril jadralca je bolj bledo rumena kot la ...

Jantarni rumeni trakar

Odrasel metulj ima razpon kril med 34 in 44 mm. Zadnja krila so oranžno-rumena, polovico površine zunanjega dela pa obsega temno rjav do črn trak. Prednja krila so posejana z umetelnim vzorcem in sonekoliko bolj barvita od ostalih sovk. Imajo škr ...

Jelševa slinarica

Jelševa slinarica je vrsta žuželk iz družine Aphrophoridae. Ta dokaj velika slinarica je razširjena po večini Evrope, Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.