ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 202

Navadna osa

Navadna osa je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi. Je avtohtona slovenska vrsta.

Navadna snežna bolha

Dolžina telesa pri odraslih znaša med 3 in 4.5 mm. Po obliki spominjajo na ličinko kobilice ali murna in ravno tako skačejo z dolgimi nogami. Pri samcih so krila spremenjena v štiri nekoliko ukrivljene podolgovate štrclje, samice pa imajo namesto ...

Navadna škorpijonka

Navadna škorpijonka je vrsta neškodljivih žuželk iz družine škorpijonk, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.

Navadna zimska trepetavka

Ta vrsta trepetavk doseže v dolžino med 9 in 12 mm. Zgornja stran zadka ima oranžne in črne proge, na tretjem in četrtem segmentu pa se pojavlja še en tanjši črn pas. Na oprsju ima navadna zimska trepetavka vzdolžne sive črte. Na prvi pogled je p ...

Navadni frfotavček

Navadni frfotavček preko kril meri med 32 in 43 mm in ima podolgovata sprednja krila, ki imajo v zunanjem kotu veliko temno sivo liso. Zadnja krila so v celoti bela, spodnja stran kril pa je rumenkasta s sivim poprhom. Gosenice se hranijo z listi ...

Navadni govnač

Navadni govnač je vrsta hrošča iz družine govnačev, razširjena po večjem delu Evrope. Odrasli merijo v dolžino do 2.5 cm in imajo temno obarvan skelet, ki se rahlo blešči in ima včasih modrikast odtenek. Telo je čokato in obokano, z naprej obrnje ...

Navadni kamenjak

Navadni kamenjak je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena v pasu od Zahodne Evrope do Sahalina na skrajnem vzhodu azijskega dela Rusije, občasno pa jih opazijo tudi na Japonskem. Odrasli imajo rdečkasto-rumeno obarvan ...

Navadni lešnikar

Navadni lešnikar je v Sloveniji pogosta vrsta metuljev, ki preko kril meri med 35 in 45 mm. Samci imajo enotno temno rjavo obarvano zgornjo stran kril, medtem ko ima samica na zgornji strani sprednjih kril večje rjavo oranžno pego. Oba spola imat ...

Navadni pisanček

Navadni pisanček je dnevni metulj iz družine pisančkov. Preko kril meri okrog 4 cm. So rdečerjave barve s temnorjavim mrežastim vzorcem in belimi lisami ob zadnjih robovih. Vzorec je zelo variabilen. Navadni pisanček je razširjen po vsej Palearkt ...

Nekrilate žuželke

Nekrilate žuželke so podrazred žuželk. Od drugih žuželk se ločijo po majhni velikosti in odsotnosti kril, na zadku pa imajo različne izrastke, podobne repu - terminalni filum in par cerkov. Preobrazbe običajno ni ali pa je le rahlo nakazana, zato ...

Nemška osa

Nemška osa doseže v dolžino okoli 13 mm in tehta okoli 74.1 ± 9.6 mg. Telo je značilno rumeno črno obarvano. Na pogled je zelo podobna navadni osi V. vulgaris, od katere pa se zlahka loči po treh značilnih črnih pikah na obrazni maski. Poleg tega ...

Nemška škorpijonka

Odrasle samice dosežejo v dolžino med 25 in 30 mm, samci pa so manjši in dosežejo le do 20 mm. V osrednji Evropi se nemška škorpijonka pojavlja v dveh generacijah. Prva se pojavi sredi aprila, druga pa konec julija.

Nosata trepetavka

Odrasle muhe dosežejo v dolžino med 7 in 11 mm in imajo razpon kril med 12 in 18 mm. Gre za palearktično vrsto, ki je razširjena od Španije na zahodu, preko celinske Evrope in Azije, vse do ruske pacifiške obale na vzhodu. Letajo med marcem in no ...

Nosna jezerka

Nosna jezerka je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v pasu od Zahodne Evrope do Daljnega vzhoda.

Obadi

Obadi so družina dvokrilcev, znana predvsem po značilnosti, da se prehranjujejo s krvjo sesalcev in boleče pičijo. Vanjo uvrščamo približno 3500 znanih vrst, ki so razširjene praktično po vsem svetu z izjemo najbolj samotnih otokov na skrajnem se ...

Obalna cvrčalka

Dolžina telesa pri odraslih živalih znaša od 20 do 28 mm. V Sloveniji je razširjena po suhih termofilnih travnikih z visoko vegetacijo in v grmiščih, predvsem na južnih legah, predvsem na Primorskem in v toplih območjih Notranjske in Kozjanskega, ...

Obrežna zverca

Odrasli dosežejo 35 do 45 mm v dolžino, zadnji krili pa merita 20 do 25 mm. Osnovna obarvanost je kovinsko zelena s svetlo spodnjo stranjo, pri spolno zrelih samcih pa se ob straneh oprsja in na konici zadka razvije modrikast poprh. Modre so tudi ...

Obvodna zverca

Obvodna zverca je pogost predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po večini severnega dela Evrazije.

Okati rjavec

Okati rjavec je srednje velik metulj, ki preko kril meri med 35 in 55 mm. Zgornja stran kril je temno rjave barve, samica pa ima na zgornji strani sprednjih kril dve izraziti črni očesi, obrobljeni s svetlo rjavo barvo. Na zadnjih krilih ima dve ...

Orjaška skolija

Orjaška skolija je vrsta ozkopase ose iz družine skolij, razširjena po Sredozemlju in Zahodni Aziji. Samice zrastejo do 4.5 cm v dolžino, s čemer je ena največjih evropskih predstavnikov skupine, ki ji pogovorno pravimo" ose ", samci pa so nekoli ...

Orjaški krešič

Orjaški krešič ali povžarca ali krešič orjak je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji. Poleg jamskih hroščev in alpskega kozlička je edina vrsta hrošča, za katero je bil podan predlog za zaščito v Spomenici ...

Osmerozobi smrekov lubadar

Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver je vrsta lubadarjev, ki je razširjena od Evrope do Male Azije in delov Afrike ter predstavlja velikega škodljivca v smrekovih gozdovih.

Ovratniški plavač

Ovratniški plavač je vrsta hrošča iz družine kozakov, razširjena po Severni in Srednji Evropi. Je srednje velik hrošč, ki doseže 14 do 16 mm v dolžino in ga je od ostalih predstavnikov tega rodu možno ločiti zlasti po hrbtno sploščeni obliki tele ...

Paraponera clavata

Paraponera clavata je vrsta mravlje, ki prebiva v nižinskih deževnih gozdovih na območju, ki se razteza od Nikaragve in južnega dela Hondurasa v Medmorski Ameriki do Paragvaja v Južni Ameriki. Znana je po svojem zelo bolečem ugrizu, ki naj bi bil ...

Pasasti bleščavec

Pasasti bleščavec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, razširjen po večjem delu Evrope in proti vzhodu do osrednje Sibirije.

Pasasti kamenjak

Pasasti kamenjak je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena v širokem pasu od Zahodne Evrope do Vzhodne Azije.

Pegasti lesketnik

Pegasti ali lisasti lesketnik je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena po večini Evrope in na zahodu Sibirije.

Pekarski žagovinar

Pekarski žagovinar je hrošč iz družine kozličkov. Prvi ga je leta 1795 opisal Olivier in ga takrat uvrstil v rod Cerambyx. Gre za hrošča, ki je prvotno poseljeval Evropo in Kavkaz, kasneje pa so ga zanesli tudi drugam. Predstavlja škodljivca v le ...

Petelinček

Petelinček je srednje velik metulj iz družine lastovičarjev, ki preko kril meri med 42 in 50 mm. Osnovna barva kril je bledorumena, preko njih pa poteka vzorec temno rjavih do črnih lis in vijug, po zunanjem robu pa poteka valovita črta. Spodnja ...

Philipomyia aprica

Philipomyia aprica je vrsta dvokrilca iz družine obadov, razširjena po gorskih predelih Evrope in Bližnjega vzhoda. Za vrsto je značilen navzgor obrnjen zobec na zadnjem členu tipalnic in temnorjava osnovna barva hrbtne strani členov zadka. Kot p ...

Phrictus quinquepartitus

Phrictus quinquepartitus je vrsta polkrilca iz družine svetivcev, razširjena v Srednji Ameriki. Odrasli imajo dolg in nazobčan izrastek na glavi ter izjemno pisana krila, skupaj z ostalimi predstavniki rodu Phrictus spadajo med najbolj nenavadno ...

Piezodorus lituratus

Piezodorus lituratus je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope, Zahodne Azije in Severne Afrike. Odrasli so ovalne oblike, v dolžino dosežejo 10 do 12 mm. Osebki, ki odrastejo avgusta ali septembra, so delno z ...

Pisani bisernik

Pisani ali srednji bisernik je dnevni metulj iz družine pisančkov, ki je razširjen po celi Evropi ter Aziji, vse do Japonske.

Platanova čipkarka

Platanova čipkarka doseže do 4 mm v dolžino in ima sivosrebrna, prozorna krila ter čipkaste izrastke na oprsju. Odrasle žuželke se hranijo s sokovi listov različnih vrst platan. Pri močnejšem napadu velikega števila osebkov pa se posušijo in odpa ...

Poljski brzec

Odrasli hrošči merijo v dolžino med 12 in 15 mm. Elitre in oprsje sta različnih zelenih odtenkov, posejana s smetanasto belimi lisami. Oči so črne, noge pa so rjave in so poraščene z belkastimi dlačicami. Tipalnice so dolge in ravne.

Poljski muren

Odrasli samci dosežejo dolžino med 19 in 23 mm, samice pa med 17 in 22 mm. Gre za vsejede žuželke, ki se hranijo tako z rastlinami, kot tudi z manjšimi žuželkami. Za poljske murne je značilno" petje "samca, ki z drgnjenjem svojih kratkih, ravnih ...

Popotni porečnik

Popotni porečnik je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjen po večjem delu Evrope.

Povirni studenčar

Povirni studenčar je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.

Povodni škratec

Suhljati škratec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Sredozemlju in v delu Srednje Azije.

Prasketač

Prasketač je vrsta krešiča. Biva predvsem na območju Južne in Srednje Evrope, pa tudi na Britanskem otočju na južnih priobalnih delih Anglije in Walesa, na severu do sredine Švedske, ter v Severni Afriki. Odrasli osebki v dolžino zrastejo 6.5–9.5 ...

Prave ose

Prave ose so velika družina kožekrilcev, ki združuje nekaj najbolj znanih predstavnikov os, kot sta navadna osa in sršen, skupno pa vanjo uvrščamo preko 5.000 vrst. Večinoma so črno-rumene svarilne barve, saj imajo samice razvito želo, povezano s ...

Presenetljiva pazverca

Presenetljiva pazverca je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po severovzhodnem delu Sredozemlja in v Zahodni Aziji. Do nedavna je veljala za podvrsto zelene pazverce, od katere se loči po obdobju aktivnosti in po ...

Prešerna lepotka

Prešerna ali južna lepotka je vrsta kobilic dolgotipalčnic iz družine pravih cvrčalk, natančneje poddružine srparic, ki je razširjena po zahodnem delu Balkana.

Primorska plenilka

Primorska plenilka je velika kobilica iz podreda dolgotipalčnic, ki jo prepoznamo po varovalni rjavi obarvanosti, dolgih krilih, ki segajo znatno dlje od" kolen "zadnjega para nog in svetli obarvanosti roba ščitka oprsja. Kot pove ime, je plenils ...

Prisojni zimnik

Prisojni zimnik je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po Evropi in delu Srednje Azije ter Severne Afrike.

Prodni paškratec

Prodni paškratec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Sredozemlju.

Prodni studenčar

Veliki studenčar je vrsta raznokrilega kačjega pastirja, največji predstavnik rodu Cordulegaster ter eden največjih kačjih pastirjev v Evropi. V dolžino doseže 77–84 mm oziroma 88–96 mm. Naseljuje gozdne potoke. Letalna sezona traja od junija do ...

Protodonata

Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma. Znani so po gigantskih telesnih merah, ki so jih dosegali predstavniki, in so pogosto upodobljeni v ilustracijah prazgodovinske ...

Prstaničar

Samci imajo razpon kril med 25 in 32 mm, samice pa so nekoliko večje in imajo premer kril med 38 in 42 mm. Barva kril samcev je okrasto rumena do rjava, samice pa so običajno rdečkasto rjave. Oba spola imata na sprednjih krilih po dve vzporedni t ...

Rani plamenec

Rani plamenec je enakokrili kačji pastir iz družine škratcev, eden najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev, ki živi od juga Balkanskega polotoka do arktičnega kroga na severu Skandinavije. Slovensko ime je dobil po značilnosti, da začne iz ...