ⓘ Free online encyclopedia. Did you know? page 198

Rdeča dišavka

Gnezdo si ustvarijo v tleh ali v ozkih rovih v lesu, kamor zaležejo jajčeca, nato pa vanj znosijo cvetni prah in nektar ter vhod zadelajo. Za gradnjo celic in zadelovino uporabljajo ilovico, kar je v rodu dišavk redko, saj druge vrste za ta namen ...

Rdeča vozlasta mravlja

Rdeča vozlasta mravlja je vrsta mravelj, ki je razširjena po celotni Evropi, pa tudi po delih Severne Amerike in Azije. Prisotna je tudi v Sloveniji.

Rdečevrati mrhar

Rdečevrati mrhar je vrsta hrošča iz družine mrharjev, razširjena po skoraj vsej Evraziji. Prepoznaven je po sploščenem telesu, dolgem 11 do 16 mm, gledano od zgoraj ovalne oblike, s črnimi elitrami in rdečkasto oranžnim ščitkom oprsja, ki ga prek ...

Rdeči voščenec

Rdeči voščenec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen skoraj izključno v Zahodni Evropi.

Rjasta hrbtorožka

Odrasli metulji imajo razpon kril med 35 in 40 mm. Aktivni so v maju in juniju ter ponovno v avgustu v dveh generacijah. Gosenice se v Sloveniji hranijo pretežno na brezah, v bolj severnih predelih Evrope pa tudi na jelšah in hrastih

Rjava deva

Rjava deva je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po Severni in Srednji Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Rjava trnovka

Rjava trnovka je plenilska stenica, ki jo natančneje uvrščamo v družino ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Palearktike, od 64º severne zemljepisne širine do Severne Afrike in od Britanskega otočja do Kitajske. Vnešena je bila tudi v Seve ...

Robidov livadar

Robidov livadar je na prvi pogled podoben močvirskemu livadarju, od katerega pa se loči po tem, da del kril ob telesu samic robidovega livadarja ni temno obarvan. Po zunanjem delu spodnje strani zadnjih kril tega metulja se širijo rožnate do vijo ...

Rogač

Rogač je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije. Je največji evropski hrošč, odrasle živali dosežejo ...

Rogata dišavka

Rogata dišavka je vrsta samotarskih divjih čebel, ki je razširjena v južni in osrednji Evropi. Na severu populacija rogate dišavke sega do Belgije in južnega dela Nizozemske. Kot vse dišavke tudi rogata dišavka na nožicah nima mešičkov za cvetni ...

Rumena travniška mravlja

Rumena travniška mravlja je ena najbolj razširjenih vrst mravelj v osredni Evropi, razširjena pa je tudi v Aziji, Severni Afriki in po vzhodnem delu Severne Amerike.

Rumeni kamenjak

Odrasle živali dosežejo med 32 in 37 mm v dolžino, od tega meri zadek 19 do 27 mm. Zadnje krilo je dolgo do 32 mm. Tako samce kot samice zlahka ločimo od podobnih vrst po bazah kril, ki so v barvi žafrana, posebej je očitna obarvanost zadnjega pa ...

Scopolijev kozliček

Scopolijev kozliček zraste med 17 in 28 mm v dolžino, živi pa do 1600 metrov nad morjem. Samica izleže jajčeca v skorjo hrastov, vrb in kostanja, ličinke, ki lahko v dolžino dosežejo do 5 cm, pa sprva vrtajo rove pod skorjo, kasneje pa tudi v les ...

Scopolijev zlatook

Scopolijev zlatook meri preko kril med 43 in 55 mm. Slovensko ime je dobil po zdravniku in naravoslovcu Giovanniju Antoniu Scopoliju, ki je vrsto prvi opisal in ji dal znanstveno ime. Del imena, zlatook, je metulj dobil zaradi vrste očesom podobn ...

Sinji presličar

V dolžino meri med 35 in 37 mm od tega 27 do 31 mm zadek, zadnje krilo pa je dolgo 19 do 23 mm. Sinji presličar je edini med presličarji, kjer se samci obarvajo v celoti modro. Samice so rjavkasto-zelene do rumenkaste, včasih tudi modre barve. Pr ...

Siva bogomolka

Je majhen predstavnik bogomolk; samci dosežejo 18 do 27 mm v dolžino, samice pa kak milimeter več. Osnovna barva je oker. Podobno kot ostali predstavniki istega rodu imajo vitko telo s povsem valjastim zadkom, okrogle oči in vitke okončine, pri č ...

Sivi smrdljivec

Sivi smrdljivec je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po Palearktiki, predvsem v Evropi. Je rastlinojeda vrsta, ki se prehranjuje s sesanjem rastlinskih sokov različnih vrst listavcev iz družin bukovk, rožnic in brezovk, zato j ...

Skarabeji

Skarabeji so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele. Mednje sodijo številni splošno znani hrošči, kot so nekateri g ...

Slinarice

Slinarice so skupina polkrilcev, ki natančneje spada med škržade in škržatke, vanjo pa uvrščamo okrog 3000 danes živečih opisanih vrst. Ime so dobile po navadi ličink, da se med sesanjem rastlinskih sokov obdajo s peno, ki je podobna pljunku. Lič ...

Sorodstvo ščitastih stenic

Sorodstvo ščitastih stenic je velika skupina stenic, ki jo navadno klasificiramo na nivoju nižjega reda. Sestavljajo jo večinoma rastlinojede vrste, nekatere pa se prehranjujejo z glivami ali so plenilske. Morfološko jih združuje členjenost ustne ...

Sovke

Sovke so sorazmerno veliki in čokati nočni metulji z močno dlakavim telesom, katerih gosenice se podnevi skrivajo v površinskem sloju tal ali v talnih razpokah, v mraku pa prilezejo iz skrivališč in se hranijo na gostiteljskih rastlinah. Metulji ...

Sredozemski kamenjak

Sredozemski kamenjak je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen na jugozahodnem delu Palearktike.

Sredozemski lesketnik

Sredozemski lesketnik je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v Jugovzhodni Evropi.

Sršenasta trepetavka

Sršenasta trepetavka je vrsta muh trepetavk, ki je razširjena po večini Evrope, po vzhodni palearktiki, Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.

Sršenjelika trepetavka

Sršenjelika trepetavka je vrsta muh trepetavk, ki je razširjena po večini Evrope, pa tudi po delih Severne Afrike ter po Aziji od Irana in Rusije vse do Mongolije.

Stasiti kamenjak

Stasiti kamenjak je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po predelih Evrazije z zmernim podnebjem.

Strašničin mravljiščar

Odrasel metulj ima razpon kril med 33 in 37 mm, samci in samice pa so približno enako veliki. Metulji počivajo skoraj izključno na zdravilni strašnici, ko se vznemirijo pa nikoli ne odletijo dlje kot le do naslednje rastline, kjer se ponovno umir ...

Suhljati škratec

Suhljati škratec je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po večjem delu Evrope in vzhodno do Srednje Azije.

Sviloprejka

Svilopréjka je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo. Gosenica se hrani z listjem bele murve, iz obustnih predilnih žlez pa izloča tekočo svilo, ki se na zraku strdi. Svilo uporabljajo za izdelavo kokona, ki s ...

Sviščev mravljiščar

Odrasli metulji merijo preko kril med 30 in 34 mm in imajo sivo rjavo spodnjo stran okrašeno z izrazitimi belo obrobljenimi pegami na sredini in nizom zabrisanih peg ob zunanjem robu. Samec ima zgornjo stran kril modre barve s širokim, črnikastim ...

Škrlatni kukuj

Škrlatni kukuj je redka vrsta hroščev iz družine kukujev, ki je razširjena po Evropi. Najbolj pogosta je v osrednji Evropi, redkejša pa je v zahodnem in južnem delu Evrope.

Škržati

Škržáti ali škržádi so družina žuželk v podredu Auchenorrhyncha, red Hemiptera. Značilni zanje so drobne oči, ki so široko narazen, in navadno prozorna, dobro ožiljena krila. Škržati živijo v zmernih do tropskih podnebjih, kjer so zaradi svoje ve ...

Šotna deva

Je razmeroma majhna deva, odrasli dosežejo 54 do 64 mm v dolžino. Zreli samci imajo črno-moder vzorec: oprsje je temnorjavo z ozkimi modrimi progami, na zadku pa modra prevladuje. Samice in mladi samci imajo rumena znamenja namesto modrih. Višek ...

Španska muha

Španska muha je ljudsko ime za hrošča iz družine priščnjakov in travnic, ki je razširjen po Južni in Srednji Evropi. Je kovinsko zelene barve in zraste med 9 in 21 mm v dolžino. Živi v listopadnih gozdovih, kjer se odrasle živali prehranjujejo na ...

Šuštarji

Za druge pomene glej Šuštar in čevljar Šuštarji znanstveno ime Pyrrhocoridae so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami. Opisanih je okrog 300 vrst v 30 rodovih. V nekaterih delih Evrope je zelo razširjena vrsta rdeči škrate ...

Švab

Švab ali nemški ščurek je vrsta ščurka iz družine Ectobiidae, znan predvsem kot eden najpomembnejših škodljivcev med ščurki, ki je pogost prebivalec človekovih bivališč po vsem svetu.

Temni modrač

Temni modrač je raznokrili kačji pastir iz družine ploščcev, razširjen po Srednji in Južni Evropi ter preko Zahodne in Srednje Azije do Japonske.

Temnosiva sneženka

Temnosiva sneženka ali kovaček je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji. Temnosiva sneženka doseže v dolžino med 10 in 15 mm. Telo hroščka je podolgovato in rahlo sploščeno. Zunanji hitinast oklep je dokaj mehak, pa tud ...

Tobakar

Odrasli tobakar meri v dolžino med 2 in 3 mm in živijo od 2 do 6 tednov. Odrasli hrošči letijo in se na tak način širijo, vendar se kot odrasli ne prehranjujejo. Škodljivec so ličinke, ki se prehranjujejo v prvi vrsti s tobakom, tako surovim, kot ...

Travnar

Travnar sodi med večje metulje, ki živijo v Sloveniji, saj preko kril meri med 45 in 70 mm. Spodnja stran kril metulja je rjavo-bela, kar metulja dobro prikrije pred plenilci. V zgornjem zunanjem kotu kril ima na spodnji in zgornji strani sliko o ...

Travniška plenilka

Travniška plenilka je velika kobilica iz podreda dolgotipalčnic, ki je razširjena skoraj po celi celinski Evropi.

Travniški lisar

Travniški ali navadni lisar je eden pogostejših dnevnih metuljev, ki živijo na ozemlju Slovenije. Preko kril merijo med 40 in 50 mm. Ime je vrsta dobila po značilnih belih lisah na črni podlagi, ki oblikujejo vzorec, ki na zgornji strani kril nek ...

Travniški škratec

Travniški škratec je pogost predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po večini Evrope in vzhodno do zahoda Sibirije. Je eden najpogostejših in najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev.

Trirogi skarabej

Trirogi skarabej typhoeus) je vrsta hroščev iz družine govnačev, razširjena po Evropi in Severni Afriki ter prepoznavna predvsem po treh naprej obrnjenih trnih na oprsju pri samcih, ki jih ti uporabljajo pri medsebojnih spopadih. Odrasli dosežejo ...

Uhata rusonožka

Uhata rusonožka je pretežno rastlinojeda vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije.

Usnjate stenice

Usnjate stenice so družina stenic iz sorodstva ščitastih stenic, v katero uvrščamo okrog 1800 danes znanih vrst. Vsi predstavniki so rastlinojedi. Imajo večinoma čokato telo podolgovate ali ovalne oblike, pogosto z izrastki telesa, nog ali tipaln ...

Večerni pavlinček

Večerni pavlinček je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Palearktiki in Severni Afriki.

Velika ostrorobka

Velika ostrorobka je vrsta stenice iz družine ostrorobih stenic, ki je razširjena po vsej Evropi in v Rusiji. Odrasli osebki zrastejo do 15 mm v dolžino in so živozelene barve z rdečkasto progo na notranji strani otrdelega dela kril in zadnjem ro ...

Velika volnarica

Velika volnarica ali velika čmrljevka je posnemovalska vrsta muh, ki je razširjena po Evropi, Severni Ameriki in Aziji, kjer leta od aprila do junija. Samica izleže jajčeca na vhodu v podzemne rove, v katerih imajo svoja gnezda samotarske divje č ...

Veliki mravljiščar

Veliki mravljiščar ima v Sloveniji razpon kril med 40 in 45 mm in je tako drugi največji modrin, ki živi na Slovenskem. Gosenice dosežejo dolžino do 13 mm in se po 9 mesecih razvijejo v metulja. Odrasli metulji živijo le nekaj tednov. Gosenica se ...